Vedrinovci smo v sodelovanju s Koroškim pokrajinskim muzejem pripravili ustvarjalno delavnico izrezovanja buč z naslovom “Bučni strah”.

Dogodek je bil namenjen predvsem otrokom, ki so z velikim navdušenjem snovali svoje strašne, zabavne in domiselne buče. Nekateri so jih izrezovali popolnoma sami, drugim so na pomoč priskočili starši, kar je ustvarilo prijetno, družinsko vzdušje in veliko smeha. Delavnico sta s svojim obiskom počastila tudi župan občine, gospod Tilen Klugler, ter podžupanja gospa Martina Šisernik, ki sta si ogledala nastajajoče izdelke in pohvalila trud otrok ter organizacijo dogodka.

Izdelava t. i. Jakove svetilke je bila še v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja na Koroškem (Črneče, Podgora) priljubljena jesenska otroška igra – izdelovanje bučnih strahov in strašenje z njimi. Izdolbene buče z gorečo svečo so celo nataknili na kole in strašili.

Na delavnici smo spoznali starodavno keltsko tradicijo, ko so na dan pred praznikom vseh svetih z izdolbeno podobo naznanili začetek zime in časa, ko ima svet prednikov večjo moč. Pri nas se je ta tradicija vse do nedavna ohranila skozi otroško igro. Z izdelavo bučnega straha pa jo skupaj obujamo tudi mi.

Prijetno druženje, ustvarjalnost in veselje otrok so še enkrat dokazali, kako pomembni so tovrstni dogodki za krepitev skupnosti ter ohranjanje tradicije jesenskih običajev. Ob koncu delavnice so nastali pravcati mali umetniški izdelki, ki bodo še dolgo krasili domove sodelujočih in vnašali toplino jesenskih dni.

V petek, 17. oktobra, smo Vedrinovci skupaj s Koroškim pokrajinskim muzejem in Vaško skupnostjo Turiška vas organizirali že 16. tradicionalno kožuhanje na Erčevi žagi.

Kožuhanje ali ličkanje koruze je bilo nekoč pomembno jesensko opravilo, ki se je v vaseh vedno sprevrglo v prijetno družabno srečanje. Ljudje so se zbrali pri domačem gospodarskem poslopju, kožuhali koruzo, si pripovedovali zgodbe in peli. Otroci so iskali posebne »rdeče« storže, saj je tistega, ki ga je našel, čakala simbolična nagrada ali poljub. Danes kožuhanje ohranjamo kot del kulturne dediščine, spomin na skupno delo ter vezi med ljudmi, ki so jih takšna srečanja vedno znova krepila.

Dogodek je tudi letos privabil lepo število obiskovalcev – tako najmlajših kot tudi tistih malo starejših, ki z veseljem ohranjajo spomin na stare običaje in pristne načine druženja. Med kožuhanjem je zasijalo pravo jesensko vzdušje: ob sproščenem pogovoru in smehu so se razlegle ljudske pesmi, domači muzikantje pa so s svojo glasbo poskrbeli za še bolj prijetno razpoloženje. Ko je bilo delo opravljeno, smo se vsi skupaj poveselili ob domačih mesnih dobrotah, sladkem pecivu ter odličnem pečenem kostanju, ki je bil prava jesenska poslastica.

Iskrena hvala vsem, ki ste pomagali pri organizaciji, pripravi prostora, pogostitvi ter glasbeni spremljavi. Posebna zahvala gre tudi članom Koroškega pokrajinskega muzeja in Vaški skupnosti Turiška vas za sodelovanje in podporo. Hvala vsem obiskovalcem, ki s svojo prisotnostjo dokazujete, da je vredno ohranjati stare običaje in jih prenašati na mlajše rodove.

Jesenski dnevi so kot naročeni za raziskovanje novih krajev, druženje in odkrivanje lepot naše domovine. Tako smo se člani in prijatelji TŠD Vedrin tudi letos odpravili na tradicionalno ekskurzijo, ki nas je tokrat vodila na Kozjansko – pokrajino, ki slovi po svoji slikoviti naravi, bogati kulturni dediščini in prijaznih ljudeh.

Že v zgodnjih jutranjih urah smo se zbrali polni pričakovanj, dobre volje in radovednosti. Po prijetni vožnji nas je čakala prva postaja – Paviljon Kaktej v Rogaški Slatini. Tam smo vstopili v svet eksotičnih rastlin, saj zbirka obsega kar več kot 7.000 različnih vrst kaktusov in sočnic z vsega sveta. Vsaka rastlina pripoveduje svojo zgodbo, paviljon pa nas je navdušil s svojo raznolikostjo in domiselno urejenostjo.

Naša pot se je nato nadaljevala proti Rogatcu, natančneje do Muzeja na prostem Rogatec, ki leži ob vznožju Donačke gore. Muzej, katerega jedro sestavljajo originalne stavbe iz okoliških krajev, predstavlja življenje na podeželju v preteklosti. Skozi zanimive predstavitve, predmete in razlage smo lahko začutili utrip preprostega, a bogatega vsakdana naših prednikov. Danes je muzej največji tovrstni v Sloveniji in hkrati kulturni spomenik državnega pomena, leta 1997 pa je bil celo nominiran za evropski muzej leta – kar se po ogledu nikakor ne zdi presenetljivo.

Naslednja postaja je bil stolp Kristal, ki s svojimi 104 metri višine ponuja izjemen razgled na Rogaško Slatino in širšo okolico. Pogled z razgledne ploščadi je bil dih jemajoč, mnogi pa smo izkoristili priložnost za kratek počitek in kavico v prijetni kavarni ob vznožju stolpa.

V Olimju nas je pričakala domačija Haler, znana po svojem domačem pivu in gostoljubnosti. Po degustaciji njihovih piv smo se okrepčali z okusnim kosilom, ki je prijetno zadišalo po domači kuhinji. Po obedu smo si ogledali cerkev v Olimju in znameniti minoritski samostan Olimje, ki s svojo bogato zgodovino, samostansko lekarno in mirnim vzdušjem navduši vsakogar, ki ga obišče.

Popoldanske in večerne ure smo preživeli v Podsredi, kjer je potekal tradicionalni Praznik kozjanskega jabolka. Prireditev, ki že vrsto let ohranja pomen lokalne pridelave in tradicije, je prava paša za oči in brbončice. Na stojnicah so se predstavljala številna društva in domačije, obiskovalci pa smo lahko okušali različne sorte jabolk, se posladkali z domačimi dobrotami in uživali v prijetnem glasbenem programu. Veselo vzdušje in vonj po jabolkih so ustvarili čudovito kuliso za zaključek našega dne.

Ves dan nas je spremljal naš že stalni vodič Alojz, ki je s svojim bogatim znanjem, toplino in humorjem popestril potovanje. Njegove zgodbe in razlage so nas popeljale v preteklost in nam pomagale bolje razumeti kraje, ki smo jih obiskali. Ekskurzija na Kozjansko je bila resnično lep, poučen in prijeten dan, poln novih spoznanj, smeha in druženja. Takšni izleti nas vedno znova opomnijo, kako raznolika in lepa je Slovenija – in kako lepo je, ko jo lahko doživimo skupaj.

V petek, 13. septembra, smo Vedrinovci pripravili gledališki večer pod zvezdami, ki bi se moral odviti v idilični naravi ob reki Mislinji na Erčevi žagi. Zaradi neugodne vremenske napovedi smo dogodek prestavili v gasilski dom v Tomaški vasi, kjer pa se je kljub spremembi lokacije zbralo lepo število obiskovalcev.

Na odru smo si ogledali komedijo »Ni lahko biti ženska«, ki jo je odigrala gledališka skupina Kulturnega društva Šmiklavž. Igralci so s svojo energijo, odlično igro in humorjem poskrbeli, da je ura v smehu in dobri družbi kar prehitro minila.

Veseli smo, da smo tudi letos obogatili kulturni utrip v naših krajih in skupaj z obiskovalci doživeli prijeten večer, poln smeha in topline.

Člani Turistično športnega društva Vedrin smo se v soboto, 16. avgusta 2025, podali na tradicionalni pohod, ki je tokrat potekal po Brdih.

Zbrali smo se v zgodnjih dopoldanskih urah pred gasilskim domom v Tomaški vasi in pri Ribiču, od koder so nas gasilci PGD Golavabuka in PGD Turiška vas prijazno zapeljali do ene najvišje ležečih kmetij na Brdih – kmetije Rek (Javornik). Ob prihodu nas je tamkajšnja gospodinja toplo sprejela in predstavila s čim vse se ukvarja njihova kmetija. Pogostila nas je s samimi domačimi dobrotami, ki so udeležencem nudile prijeten uvod v nadaljevanje poti.

Po okrepčilu smo se odpravili peš mimo brdjanskih kmetij proti dolini. Pot je bila obogatena s postankom pri članih društva Martini – Kiki in Niku R. Kolarju, ki sta pohodnikom ponudila sladoled in osvežilne napitke. Prijetno druženje se je nadaljevalo ob pogovorih o knjižnem ustvarjanju – tako o delu Janja in čudežna roža pisatelja P. Shodolčana kot tudi o novi knjigi našega gostitelja.

Ob klepetu in sproščenem vzdušju smo pot nadaljevali skozi gozdove in travnike. Vmesni postanek smo imeli še pri naši Zdenki in Milanu, pohod pa smo nato sklenili pri kmetiji Arbiter. Tam so nas domačini prav tako pogostili z domačimi jedmi in poskrbeli za osvežitev pohodnikov.

Pohod TŠD Vedrin je tudi letos izpolnil svoje poslanstvo – povezovati krajane, ohranjati tradicijo in spodbujati gibanje v naravi. Vsem udeležencem se zahvaljujemo za prijetno družbo, gostiteljem pa za gostoljubnost. V prihodnjem letu bomo pohod izvedli po novi poti znotraj naše vaške skupnosti.

Dan ustvarjalnosti in tradicije na Erčevi žagi ob Mislinji – pod mogočnimi krošnjami dreves, kjer reka Mislinja nežno žubori mimo stare Erčeve žage, se je odvijal že 3. Vedrinčkov dan – dogodek, ki s svojo toplino in ustvarjalnim duhom privablja vse generacije.

Idilična naravna kulisa je gostila vrsto delavnic in prikazov starih obrti. Za udeležence smo pripravili vrsto delavnic in prikazov starih obrti. Med krošnjami dreves in ob zvoku vode so udeleženci ustvarjali različne okraske- za delavnico sta poskrbeli naši članici Vlasta Matavž -VM design ter Irena. Udeleženci so se družili, učili in preprosto uživali v lepem poletnem dnevu. Ena od osrednjih točk dneva je bila prikaz klepanja kose, kjer so obiskovalci lahko pobliže spoznali to tradicionalno spretnost. Branko je z urnimi in natančnimi gibi sklepal kar nekaj kos. Naša Zdenka pa je s ponosom predstavila umetnost klekljanja – od fine niti do čudovitih čipkastih izdelkov. Mnogi obiskovalci, tako mlajši kot starejši, so z zanimanjem poprijeli za klekeljne in prvič poskusili ustvariti droben vzorček. Največ “gužve” pa je bilo seveda pri tiskanju različnih motivov na majice, za kar so poskrbeli mojster Marjan ter pomočnici Dragica in Milena. Obiskovalci so se ustavili tudi ob lepotilnem kotičku ali pa so se lahko pomerili tudi v različnih zabavnih igrah: tekmovanju v zabijanju žebljev v tnalo, skakanju v vrečah, hoji s hoduljami in še marsičem. Smeh in dobra volja sta odmevala med drevesi. Za okrepčilo so poskrbeli Vedrinovci – obiskovalci so se lahko odžejali s hladno pijačo, želodčke pa so napolnili z okusnimi domačimi hrenovkami in domačimi klobasami kmetije Vranjek, ki so zadišale daleč naokrog.

Dogodek je še enkrat dokazal, da se tradicija, ustvarjalnost in skupnost lahko čudovito prepletajo. 3. Vedrinčkov dan je bil dan, ko se je čas za hip ustavil in narava skupaj z ljudmi dihala v istem ritmu.

Se že veselimo naslednjega snidenja ob reki Mislinji!

V soboto, 21. junija, je Turistično športno društvo Vedrin v sodelovanju s Koroškim pokrajinskim muzejem organiziralo prav poseben dogodek – ogled sončnega vzhoda v cerkvi sv. Filipa in Jakoba na Golavabuški planoti. Letošnje leto so se nam pridružili tudi iz MOCIS-a.

Ob 6. uri zjutraj se je v prezbiteriju cerkve zgodil mističen trenutek: prvi sončni žarek poletnega solsticija je posijal skozi ozko vzhodno okno in osvetlil fresko svete Marije. Ta čudovita igra svetlobe ni le estetski pojav, temveč staro ljudsko oznanilo, da se začenja druga polovica leta. Dogodek je pritegnil številne obiskovalce iz različnih krajev. Nekateri so se na kraj dogajanja pripeljali z avtomobili, drugi so izbrali bolj aktivno pot: nekaj jih je prišlo peš, precej pa se jih je podalo na jutranjo kolesarsko turo do cerkve. Vsem pa je bilo skupno spoštovanje do narave in kulturne dediščine, ki ju ta dogodek simbolno povezuje.

Poletni solsticij ali kresni dan, 21. junij, je bil za naše prednike eden najpomembnejših dni v letu. To je dan, ko je dan najdaljši in noč najkrajša – sonce kot da obstane na nebu. Narava na ta dan vstopa v novo fazo: semena, ki so bila spomladi posejana, začenjajo rasti, zoreti, in v jeseni bodo prinesla sadove. Tovrstni dogodki niso pomembni le zaradi vizualnega učinka ali simbolike, ampak tudi zato, ker nas povezujejo z modrostjo preteklosti. Cerkev sv. Filipa in Jakoba tako postaja prostor, kjer narava, zgodovina in duhovnost govorijo v istem jeziku – jeziku svetlobe.

S takšnimi dogodki ohranjamo in oživljamo te dragocene trenutke, ki nas spominjajo, da tudi v sodobnem času potrebujemo stik z naravo, skupnostjo in svetimi ritmi časa.

V petek, smo se kljub malo slabšemu vremenu zbrali na Erčevi žagi, da zluščimo koruzo. Luščenja se je udeležilo kar nekaj mamic in babic s svojimi malimi nadebudneži, ki so pridno zavihali rokave in s svojimi drobnimi rokami zluščili kar veliko koruze. Po končanem delu smo se še malo poveselili in poklepetali ob dobro obloženi mizi. Vse dobrote so bile domače, največ pa jih je prispevala kmetija Vranjek.

Leto je naokoli in v našem društvu smo  pripravili krajši pregled aktivnosti. Ugotovili smo, da je bilo leto 2024 zelo pestro, saj smo skoraj vsak mesec pripravili kakšno aktivnost za naše člane,  predvsem pa za vse krajane oz. za vse, ki so se želeli udeležiti naših aktivnosti. Med  vsemi aktivnostmi pa smo še urejali okolico Erčeve žage in mlina, urejali cvetlične grede v Tomaški vasi, Turiški vasi in na Brdah, urejali oglasne deske v vaški skupnosti, izvajali  vzdrževalna dela na žagi.  Med večjimi vzdrževalnimi deli sta bila junija popravilo žaginega kolesa, meseca avgusta pa smo tudi na novo prekrili streho na žagi. Erčevo žago in mlin vsako leto obišče tudi veliko posameznikov in družin od blizu in daleč, imamo pa tudi kar precej vodenih ogledov  po žagi in mlinu in sicer smo lani imeli dvakrat obiske gimnazijcev iz Gimnazije Slovenj Gradec, otroke in starše iz vrtca Slovenj Gradec ter člane Društva upokojencev Šmartno in Društva invalidov Šmartno.

Sedaj pa še k ostalim aktivnostim.

Januarja smo najprej pospravili novoletne lučke, februarja smo v času od 10. do 13.  – v času pusta pripravili Vičkanje na kmetiji Arbiter, 8 marca smo imeli občni zbor društva,  6. aprila smo se udeležili čistilne akcije,  19. aprila smo pripravili sedaj že tradicionalno prireditev – luščenje koruze, 1. junija smo se sprehodili ob mestnem obzidju Slovenj Gradca, 22. junija smo  si ob sončnem vzhodu ogledali  svetlobno senzacijo v cerkvi Sv. Filipa in Jakoba, kjer smo kljub saharskemu pesku dočakali mistično osvetlitev freske sv. Marije. 18. avgusta smo pripravili 2. Vedrinčkov dan z različnimi delavnicami in zabavnimi igrami, 30. avgusta pa smo na Erčevi žagi organizirali glasbeni večer pod zvezdami z našo koroško pevko Dunjo Vrhovnik, ki nas je s svojim glasom in energijo popeljala skozi številne priredbe zimzelenih popevk iz različnih obdobij.

5.oktobra smo imeli ekskurzijo po Goriških Brdih, 18. oktobra smo na Erčevi žagi organizirali že 15. tradicionalno kožuhanje in 26. oktobra skupaj s Koroškim pokrajinskim muzejem Bučni strah, kjer so otroci in odrasli izrezovali buče, ki so nato krasile dvorišča njihovih domov. Novembra smo sodelovali na Martinovih dnevih, kjer je naša rokodelska skupina pripravila čudovito razstavo  ročnih del na tematiko Martinovih dni. Na razstavo pa so povabile tudi druge krajane VS Turiška vas. Ravno tako pa so naše članice s svojimi izdelki sodelovale tudi na razstavi ročnih del, ki jo pripravlja društvo upokojencev Šmartno. V nedeljo – na zadnjem dnevu praznovanja pa so skuhale še odlično kislo juho in napekle peciva, s katerim so, skupaj še z drugimi sodelujočimi skupinami,  pogostile vse obiskovalce.

Vsako leto naše društvo pripravi tudi srečanje z znanim Slovencem in 21. novembra smo gostili našega krajana, dramskega igralca Igorja Štamulaka, ki nas je skozi svoje življenje in delo popeljal z raznimi anekdotami, obogatenimi s humorjem.,

In tako smo prišli že do meseca decembra. 19. decembra smo organizirali praznično druženje za otroke s škratkovimi delavnicami in obiskom Božička s posebnim vozilom. 22. decembra pa smo imeli še prižig lučk na Erčevi žagi in mlinu, ki se ga vsako leto udeleži več ljudi.

Upamo, da smo s svojimi aktivnostmi popestrili marsikateri dan v naši vaški skupnosti ter da so se lahko udeleženci naših aktivnosti lahko zabavali in si polepšali dneve.

Vedrinovci smo sredi meseca oktobra potrgali koruzo, jo odpeljali na Erčevo žago in pripravili vse potrebno za kožuhanje. 18. oktobra smo uspešno izvedli že 15. tradicionalno kožuhanje, ki ga  pripravljamo v sodelovanju s Koroškim pokrajinskim muzejem in Vaško skupnostjo Turiška vas. Dogodek je privabil številne mlade in starejše krajane od blizu in daleč. Med obiskovalci je bilo zelo veliko malih nadobudnežev, ki so s svojimi drobnimi rokami hitro kožuhali koruzo. Z nekaj pomoči starejših je bilo delo kmalu končano, koruzo pa smo obesili na rante, da se posuši. Poleg kožuhanja so udeleženci uživali tudi ob pogostitvi z domačimi dobrotami, pecivom in dišečim pečenim kostanjem.

Mesec oktober je za nas Vedrinovce zelo pester, saj organiziramo kar dve prireditvi. Tako smo 25. oktobra skupaj s Koroškim pokrajinskim muzejem  organizirali tudi delavnico izrezovanja buč – Bučni strah, ki je pritegnila kar precejšnjo pozornost  otrok in odraslih. Udeleženci so izrezali zanimive in strašljive buče, ki bodo krasile okolico domov med prihajajočimi prazniki. Dogodek ohranja običaj ustvarjanja Jakobovih svetilk – izrezanih buč, ki so jih nekoč postavljali pred vrata za odganjanje zlih duhov in ustvarjanje mističnega vzdušja. Marsikdo ne ve, da sta bila izdelovanje bučnih strahov in strašenje z njimi priljubljena jesenska igra na Koroškem (Črneče, Podgora,….) še v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Izdolbene buče z gorečo svečo so celo nataknili na kole in z njimi strašili.