Pred desetletji je ličkanje koruze ali kožuhanje sodilo med najpomembnejša jesenska kmečka opravila. To je bila prava veselica za staro in mlado. Ta lepi kmečki običaj je nekdaj na vseh kmetijah lepšal jesenske večere. Kmetje so koruzo ročno potrgali, jo pripeljali na domače dvorišče, spravili v skedenj in ob večerih skupaj s sosedi kožuhali. Koruza je rasla na vsaki kmetiji. Iz nje so pridobili moko, da so pozimi pekli kruh in kuhali žgance. Iz zdroba so gospodinje pripravile polento, jo zabelile z grumpi in zraven ponudile še mleko. To je bil zajtrk kot se šika! Danes kožuhajo le še pri redkih hišah, pa še to bolj zato, da ohranjajo tradicijo. Starih časov in različnih opravil se zelo radi spominjajo starejši. Prizadevamo si ohranjati stare ljudske običaje in navade domačega kraja ter jih tako prenesti na mlajšo generacijo. Vedrinovci vsako leto s pomočjo Koroškega pokrajinskega muzeja in vaške skupnosti Turiška vas, pripravimo na Erčevi žagi prikaz tega lepega običaja.

Že tri leta sadimo koruzo na svoji njivi. Najprej naš član Janez Šotl njivo zorje, mi poberemo kamne, ki jih je vsako leto več, kot da bi jih sadil in ne pobirali z njive. Janez nato koruzo posadi. V jeseni, dan ali dva pred kožuhanjem, pa koruzo ročno potrgamo in pripeljemo na Erčevo žago ter pripravimo vse potrebno za kožuhanje. Letos je kožuhanje potekalo v petek, 7. oktobra.

Naše Vedrinke so v petek dopoldan še pridno pripravljale in pekle pecivo, koruzni in rženi kruh ter pripravljale bogate narezke s skuto, grumpi, žolco, špehom in drugimi domačimi mesnimi dobrotami. Vedrinci so na žagi pripravili klopi in luči, pripeljali pekač za peko kostanja ter pripravili rante za obešanje koruze. 

S kožuhanjem smo pričeli že ob 17. uri, ko smo na žago povabili otroke s starši. Starši so pripeljali resnično pridne malčke, saj so po prikazu, kako je treba kožuhati, to hitro osvojili. Na koncu so se lahko tudi posladkali s sveže pečenimi miškami, sokom in  s pečenim kostanjem.

Malo pred 19. uro pa so pričeli prihajati malo večji kožuhalci. Vabilu se jih je odzvalo veliko zato je bila koruza zelo hitro skožuhana in obešena ter tako pripravljena, da se suši. Da nam je delo tako hitro šlo od rok, so poskrbele tudi naše ljudske pevke Bršljanke, ki so ob delu tudi zapele, na harmoniko pa je veselo igral njihov harmonikaš Viktor.

Čas je zelo hitro mineval in kaj hitro je bilo delo končano. Vse dobrote, ki so zašibile mize, smo z užitkom pospravili. Ob koncu smo se tudi zavrteli ob zvokih harmonike.