Cerkev Sv. Filipa in Jakoba v Golavabuki

Cerkev so prvič omenili leta 1431, vendar je mnogo starejša in je nastala v dveh fazah gradnje. Njena ladja je iz prve polovice 13. stoletja, prezbiterij pa iz prve četrtine 14. stoletja. V prezbiteriju se nahaja majhno barvno vzhodno okence, od koder se kot padca sončnih žarkov ob letnem (24. junij) in zimskem (24. december) sončevem obratu (solsticiju) zjutraj ujema s kotom okenskega ostenja in tako je vzhod sonca ob spomladanskem (21. marec) in jesenskem (22. september) enakonočju viden točno v njegovi sredini. Pozneje so ladjo gotozirali. Sedanji zvonik je v 19. stoletju nadomestil prvotni stolpič sredi ladjine strehe. Leta 1524 je slovenjgraški vikar Avguštin Prigl cerkvi daroval misal (mašno knjigo), leta 1623 pa je pri cerkvi delovala cvetoča bratovščina. Glavni oltar je tabernakeljskega tipa s kipoma sv. Filipa in sv. Jakoba ob križu in je iz 19. stoletja. Stranska oltarja, opremljena s slikama sv. Uršule in sv. Vida, sta iz leta 1876. Orgle so iz leta 1909 in so delo Naraksa iz Žalca.

Cerkev ima vzhodno zahodno lego in je na 635 m nadmorske višine.

Podatki pridobljeni iz spletne strani: www.brezmadezna.com/md/ce/smartno/