Turistično športno društvo Vedrin

Čeprav smo morali petkovo  gledališko predstavo “Poštar Jakec” prestaviti iz narave v gasilski dom v Tomaško vas, je prireditev uspela. Dobro uro in pol nas je zabavala gledališka skupina KD iz Holmeca.
Hvala gasicem PGD Golavabuka, ki so nam odstopili dvorano, da smo prireditev lahko izvedli oz. jo prestavili “izpod zvezd” pod “luč”.
Pa še nekaj utrinkov iz petkove predstave.

TŠD VEDRIN

IN

DRAMSKA SKUPINA KULTURNEGA DRŠTVA HOLMEC

vabita na ogled

komedije Antona  Žumbarja

POŠTAR JAKEC !

  v petek, 7. 9. ob 19. uri

na Erčevo žago v

Tomaško vas

Vabljeni, da se razvedrite in preživite dobro uro ob smehu ter soju zvezd in lune.

Priporočamo, da imate s seboj tudi toplejšo jopo zaradi hladnejših večerov in bližine vode.

V primeru slabega vremena, bo predstava v gasilskem domu v Tomaški vasi.

                                                VABLJENI!

                                                                    VSTOPNINE NI!

V petek, 16. 3. 2018 ste vsi člani TŠD Vedrin vabljeni na redni občni zbor.

Veseli december je tu! 1. decembra smo, tako kot vsako leto, ustvarjali  pod budnim očesom nase članice Nevenke Kovač – Nene. Letos smo se začeli pripravljati še lepše kot prejšnja leta – z našimi najmlajšimi, za katere so naše mlade animatorke pripravile poseben program usvtarjanja. Na koncu pa njam, slastne palačinke, ki smo jih dobili tudi tisti, ki smo izdelovali adventne venčke  in novoletne aranžmaje.

Hvala Neni, animatorkam in vsem, ki ste prišli.

Letošnje leto smo Vedrinovci, skupaj z našim članom Nikom Kolarjem, pripravili srečanje s Slovenskim otroškim in mladinskim pisateljem Primožem Suhodolčanom. Kljub temu, da smo se letos pričeli družiti že ob 17. uri, je na srečanje prišlo veliko mladih nadebudnežev. Vsi – otroci in odrasli, smo z navdušenjem prisluhnili njegovim zgodam in nezgodam in se jim od srca nasmejali. Druženje je zelo hitro minilo in od Primoža smo se poslovili s skupinsko fotografijo.

Gledališki večer smo 23.2. v Turiški vasi namenili prvakinji gledališkega ansambla SNG Drama iz Ljubljane in izjemni filmski igralki Mileni Zupančič.

Pogovor z legendo slovenskega gledališkega in filmskega igralništva Mileno Zupančič, slovensko igralko številka ena, je vodil Niko R. Kolar. Niko se je potrudil, da so prišle do izraza tudi kakšne bolj izvirne biografske zaznambe, ki so doslej bile s strani naše gostje redkokdaj omenjene.

Večer je bil resnično prijeten in zanimiv, za kar gre zahvala tako naši gostji Mileni Zupančič, ki je odkrito in zanimivo odgovarjala na zastavljena vprašanja, kot našemu Niku R. Kolarju, ki je vodil ta pogovor.

Ko se prižgejo praznične luči sredi bele mrzle zime,
prijateljstvo ogreje nam dlani in želja vzpne se iz srca v višine;
Vse kar je slabo, z Novim letom naj zbledi!
Vse kar je dobro, naj za vekomaj ostane!
Vse kar je dobro, naj raste in cveti!
Naj v miru sreča nežno Vas objame!

“Turistično športno društvo Vedrin bo v četrtek, 17. 11. 2016, pripravilo 3. razstavo ročnih izdelkov krajank in krajanov Vaške skupnosti Turiška vas.

VABIMO vse krajane, ki s svojimi spretnimi rokami ustvarjate različne izdelke, da le-te pokažete tudi drugim.

Razstavili bomo šivane, kvačkane, klekljane, pletene izdelke. Morda ustvarjate iz gline, kamna, lesa, šibja – predstavite nam svoje izdelke. Tudi likovna ali kiparska dela bomo z veseljem razstavili.

Vabimo vas, da v PONEDELJEK IN TOREK  14,  IN 15. 11. 2016, med 17. in 19. uro prinesete tri vaše najljubše oz. najlepše izdelke, ki bi jih želeli razstaviti na naši razstavi ročnih del, v dvorano gasilskega doma PGD Golavabuka v Tomaški vasi. 

Otvoritev razstave ročnih del bo v četrte, 17. 11. 2016, ob 17.30 uri.

UPRAVNI ODBOR
TŠD VEDRIN

Pred desetletji je ličkanje koruze ali kožuhanje sodilo med najpomembnejša jesenska kmečka opravila. To je bila prava veselica za staro in mlado. Ta lepi kmečki običaj je nekdaj na vseh kmetijah lepšal jesenske večere. Kmetje so koruzo ročno potrgali, jo pripeljali na domače dvorišče, spravili v skedenj in ob večerih skupaj s sosedi kožuhali. Koruza je rasla na vsaki kmetiji. Iz nje so pridobili moko, da so pozimi pekli kruh in kuhali žgance. Iz zdroba so gospodinje pripravile polento, jo zabelile z grumpi in zraven ponudile še mleko. To je bil zajtrk kot se šika! Danes kožuhajo le še pri redkih hišah, pa še to bolj zato, da ohranjajo tradicijo. Starih časov in različnih opravil se zelo radi spominjajo starejši. Prizadevamo si ohranjati stare ljudske običaje in navade domačega kraja ter jih tako prenesti na mlajšo generacijo. Vedrinovci vsako leto s pomočjo Koroškega pokrajinskega muzeja in vaške skupnosti Turiška vas, pripravimo na Erčevi žagi prikaz tega lepega običaja.

Že tri leta sadimo koruzo na svoji njivi. Najprej naš član Janez Šotl njivo zorje, mi poberemo kamne, ki jih je vsako leto več, kot da bi jih sadil in ne pobirali z njive. Janez nato koruzo posadi. V jeseni, dan ali dva pred kožuhanjem, pa koruzo ročno potrgamo in pripeljemo na Erčevo žago ter pripravimo vse potrebno za kožuhanje. Letos je kožuhanje potekalo v petek, 7. oktobra.

Naše Vedrinke so v petek dopoldan še pridno pripravljale in pekle pecivo, koruzni in rženi kruh ter pripravljale bogate narezke s skuto, grumpi, žolco, špehom in drugimi domačimi mesnimi dobrotami. Vedrinci so na žagi pripravili klopi in luči, pripeljali pekač za peko kostanja ter pripravili rante za obešanje koruze. 

S kožuhanjem smo pričeli že ob 17. uri, ko smo na žago povabili otroke s starši. Starši so pripeljali resnično pridne malčke, saj so po prikazu, kako je treba kožuhati, to hitro osvojili. Na koncu so se lahko tudi posladkali s sveže pečenimi miškami, sokom in  s pečenim kostanjem.

Malo pred 19. uro pa so pričeli prihajati malo večji kožuhalci. Vabilu se jih je odzvalo veliko zato je bila koruza zelo hitro skožuhana in obešena ter tako pripravljena, da se suši. Da nam je delo tako hitro šlo od rok, so poskrbele tudi naše ljudske pevke Bršljanke, ki so ob delu tudi zapele, na harmoniko pa je veselo igral njihov harmonikaš Viktor.

Čas je zelo hitro mineval in kaj hitro je bilo delo končano. Vse dobrote, ki so zašibile mize, smo z užitkom pospravili. Ob koncu smo se tudi zavrteli ob zvokih harmonike.

Kako ure in dnevi hitro minevajo! Je že konec meseca septembra in naše društvo je po krajših počitnicah meseca julija že zavihalo rokave in pričelo s svojimi planiranimi aktivnostmi.

Seveda smo bili aktivni že meseca marca, ko smo  pripravili luščenje koruze. Letošnje leto se ga je udeležilo tudi več otrok, ki so s svojimi drobnimi rokami kaj hitro  ugotovili, kako se pristopi k delu in zluščili veliko koruze. Bolj ko se je kup koruze manjšal, več skritih darilc so odkrivali pod kupom koruze. Po opravljenem delu pa smo, tako kot je v navadi, poskrbeli tudi za lačne in žejne trebuščke. Ob delu in kasneje po  malici smo z veseljem tudi zapeli z našimi Bršljankami.

Aprila  smo pričeli s pripravo njive za sajenje koruze. Konec aprila in v začetku maja smo urejali cvetlične grede in zasadili cvetlična korita za oglasne deske in za na Erčevo žago.

21.  maja smo imeli sedaj že 5. tradicionalni pohod po Vaški skupnosti Turiška vas. Naša člana Miki in Jožica Merzdovnik sta nas z dvema kombijema zapeljala k Reku (Javornik) na Brda. Prijazna gospodinja in gospodar sta za nas poskrbela z domačim kruhom in salamami, domačim sokom in moštom. Od Reka smo se podali mimo domačije Tomažič do Nika in Martine Kolar in naprej proti Graclnu. Tu sta nas pričakala Karmen in Ludvik Marhat. Predstavila sta domačijo in obrt s katero se ukvarja Ludvik. Za tedaj že precej utrujene pohodnike sta pripravila tudi malico s samimi domačimi dobrotami. Pot smo nato nadaljevali mimo domačije Arbiter do Turiške vasi, pot pa zaključili v Tomaške vasi. Bilo je čudovito, predvsem zaradi druženja članov z gostoljubnimi Brdjani.

4.  junija smo Vedrinovci obiskali Dolenjsko in Belo krajino. Najprej smo spoznali krasen podzemni svet Županove jame. Odlična vodička nas je seznanila z njenimi prebivalci in neverjetnimi dvoranami bogato okrašenimi s kapniki (npr. s kristalnimi kapniki, 4 m visokim stalagmitom, stalagmitom, ki meri v obsegu 7m, itd.) Pot smo nadaljevali v Stično, kjer smo si ogledali samostan z okolico, v Semiču muzej na prostem in seveda degustirali vina – tudi v Semiču. Imeli smo se čudovito, vreme idealno – sončno, ob vožnji do Semiča pa je bilo tudi nekaj ploh. Vreme se je kot naročeno zvedrilo ob prihodu na kmetijo Šrajf – muzej na prostem. Saj zato pa smo Vedrinovci.

Vaške skupnosti Šmartno, Legen in Turiška vas so sprejele povabilo mesta Szombathely iz Madžarske, da se 12. junija udeležijo  srečanja vasi in mest, katerih zavetnik je Sv. Martin. Po sv. maši in sprevodu vseh udeležencev po mestu so se vsi udeleženci predstavili na osrednjem prireditvenem prostoru. Vsa tri turistična društva (Šmartno, Legen in Vedrin) smo na stojnici predstavili znamenitosti in dobrote iz naših krajev, folklorna skupina Rej pa se je na odru predstavila s pesmijo in plesom.

27.   junija smo ob Erčevi žagi uradno predstavili vrtiček ob Erčevi žagi in mlinu. In kot je dejala direktorica pokrajinskega muzeja g. Brigita Rajšter, je bil zalit z glasbo in dežjem. Nekaj besed je poleg direktorice koroškega pokrajinskega muzeja povedal tudi župan MO Andrej Čas. Po zasaditvi lipe ob žagi pa smo si srce in dušo napolnili s pesmimi, ki jih je  zapel Benjamin Lužnic, ob spremljavi Boruta Morija in Andreja Ofaka.

Konec meseca avgusta (27. avgusta) pa smo si na Erčevi žagi pod zvezdami in ob soju bakel ogledali komedijo »Vse zastonj«, ki so jo zaigrali gledališčniki Koroškega deželnega teatra. Komedija bi lahko nosila tudi podnaslov: »Prekleto resnična pripoved o današnjih dneh, z elementi črnega humorja in satire«. Kaj so gledalci v njem ugledali, je bilo seveda odvisno tudi od zornega kota vsakega gledalca.

Vedrinovci smo tudi kolesarili. S kolesi smo se odpravili proti Mislinji in nato po Mislinjskem grabnu do Tisnikarjeve rojstne hiše, kjer smo si ogledali hišo in razstavo v njej ter na koncu še film o našemu slikarju.

Seveda pa Vedrinci in Vedrinke znamo tudi dobro kuhati. Odzvali smo se vabilu TOD Šmartno in spražili polno skledo krompirja. Manjkalo nas ni tudi na praznovanju Mestne občine Slovenj Gradec, ko so se predstavile vaške in četrtne skupnosti in kjer smo z ostalimi krajani pripravili malico – golaž po receptih starih  slovenjegraških gostiln. Odločili smo se, da bomo pripravili malico, ki so jo pripravljali pri Karničniku. Krajani in vaščani iz Slovenj Gradca in okolice so namreč tam lahko dobili  golaž in vampe ali pa na krožnik pol vampov in pol golaža ter žemljo.  Da je bilo vse zelo dobro in okusno pripravljeno, so  pokazali obiskovalci, ki so  vso hrano dobesedno pomazali iz loncev.

Od meseca aprila do septembra  so se vrstili tudi številni ogledi Erčeve žage in mlina (učenci in učitelji OŠ Šmartno, otroci in njihovih staršev iz vrtcev Mislinja, Slovenj Gradec, člani društva invalidov, upokojenci, udeleženci družinskega srečanja Ribičevih, Krevhovih, itd.).

Do konca leta imamo planiranih kar nekaj prireditev in aktivnosti, zato bomo morali pridno zavihat rokave.