Vedrinovci smo si za enega izmed glavnih ciljev društva zastavili, da ohranimo stare običaje in navade, domače okolje pa popestrimo z zanimivimi prireditvami. Tako meseca marca ali aprila organiziramo luščenje koruze na star način –  na roke in pa na raznih pripomočkih in  napravah, na katerih so nekdaj  luščili koruzo. Meseca oktobra pa Vedrinovci v sodelovanju s Koroškim pokrajinskim  muzejem in Vaško skupnostjo Turiška vas organiziramo kožuhanje. Koruzo najprej posadimo,  v začetku oktobra, ko dozori pa poberemo in pripravimo vse potrebno za kožuhanje. Letos je bilo že 14. tradicionalno kožuhanje. Ob 17. uri smo na žago povabili otroke s starši, da so lahko poizkusili, kako se lička oz. kožuha. Kaj hitro so se naučili, da morajo koruzi potrgati ličje, pustiti tri ali štiri najmočnejše in nato po dve koruzi povezati. Ko je koruza skožuhana in povezana, pa jo je potrebno obesiti na »late«, da se čez zimo posuši.  Preden so se otrokom pridružili odrasli, so tudi otroci imeli svoj likof. Posladkal so se z marmeladnimi buhteljni in miškami ter odžejali z malinovim sokom. Na koncu pa so se lahko posladkali še s pečenim kostanjem. Letošnje leto je bilo veliko otrok od blizu in daleč. Najbolj pa smo se razveselili obiska družine iz Prevalj, katere  fant je praznoval rojstni dan. Otroci in ostali  smo mu čestitali in zapeli vse najboljše.

Male otroške roke so skožuhale  veliko koruze, tako da so starejši kožuhalci svoje delo,  med pesmijo in smehom, hitro končali. Koruza je bila obešena, ličje pospravljeno, mize pa so naše pridne gospodinje  obložile z domačim dobrotami in vse je bilo pripravljeno na likof.

Sobota, 15.7. je bila za Vedrinovce izjemen dan, saj smo za goste našega prvega Verdinčkovega dne pripravili kar precej zanimivosti.

V prijetnem hladu reke Mislinje in  dreves ob Erčevi žagi so se gostje lahko seznanili in poizkusili v zabijanju žebljev, rezanju drv z ročno žago in z ruskim keglanjem. Videli so kako se tiska na majice, kako se izdelujejo brezove metle, kako lahko izdelajo okrasne košarice in lončke iz eko krožnikov in kozarcev za enkratno uporabo, velika in mala dekleta pa so se lahko polepšale v lepotilnem kotičku.

Naš mojster Marijan in njegovi pomočniki so natisnili preko 100 majic – predvsem z motivom Erčeve žage, mojster Branko pa je izdelal precej brezovih metel, ki bodo polepšale marsikatero dvorišče. Da je bilo pri Erčevi žagi tega dne veliko otrok, pa starši sploh niso vedeli, saj so se otroci najraje zabavali z zabijanjem žebljev, v lepotilnem kotičku, z izdelavo okrasnih košaric in pa seveda na novih igralih.

Najpomembnejše tega dne pa je bilo seveda druženje  v  čudoviti naravi v prijetni družbi.

Vedrinovci že nekaj let organiziramo skupaj s Pokrajinskim koroškim muzejem srečanje pri cerkvi Sv. Filipa in Jakoba na Golavabuki. Mnogi se do cerkve Sv. Filipa in Jakoba sprehodijo skozi jutranje prebujanje gozda, drugi, predvsem tisti, ki imajo obveznosti v službi, pa se do cerkvice pripeljejo z avtomobilom.

Poletni kres je bil za naše prednike pomemben dan v letu. Sonce za nekaj dni ‘obstane’ na nebu. Z njim se začne poletje. Prihaja čas žetve, da semena, ki smo jih posejali tudi požanjemo. Na poletni solsticij, 21. junija, smo v cerkvi sv. Filipa in Jakoba v Golavabuki skupaj dočakali sončni vzhod. Saj prvi sončni žarki, ki posijejo skozi vzhodno okno prezbiterija, mistično osvetlijo fresko sv. Marije in naznanijo začetek druge polovice leta.

Čeprav se že nekaj let srečujemo med 21. in 24. junijem pri cerkvi sv. Filipa in Jakoba, nam Brigita Rajšter iz Koroškega pokrajinskega muzeja vedno pove nekaj novega in zanimivega o starih običajih in o življenju ljudi v starih časih. Na koncu smo še malo poklepetali, popili jutranjo kavico in se posladkali s pecivom. Se vidimo naslednje leto ob istem času na istem mestu.

V nedeljo, 11.6. smo se Vedrinovci odpravili na kratek pohod po Golavabuki. Kljub slabšemu vremenu smo vseeno vztrajali in se ob 9. uri zbrali pred gasilskim domom v Tomaški vasi. Odpravili smo se mimo kmetije Črnivnik do cerkve Sv. Filipa in Jakoba ter nato nadaljevali pot proti Črešniku in naprej proti ekološki turistični kmetiji Lešnik. Vreme nam je bilo res naklonjeno, saj je nekaj kapelj dežja padlo šele, ko smo prispeli do Lešnika, kjer so nas pričakali člani, ki se zaradi zdravstvenih težav ne morejo udeležit pohoda, so si pa ravno tako želeli druženja. Gospodinja nas je pogostila z obaro, domačim kruhom in domačimi mesnimi izdelki, gospodar pa je poskrbel za naša suha grla z domačim moštom in jabolčnim sokom. Ob kavici in ob buhteljnih, ki so se kar topili v ustih, pa nas je v smeh spravila še naša Kika. Čas je ob klepetu in smehu hitro minil in odpravili smo se nazaj v dolino. Hvala vsem za dobro družbo in se vidimo na naslednjem dogodku.

V petek, 21.4. smo Vedrinovci izvedeli že tradicionalno prireditev – prikaz starih kmečkih opravil – LUŠČENJE KORUZE. Prireditev je potekala od 18. ure dalje. Veseli smo, da se je prireditve udeležilo kar precej otrok, ki so sami poizkusili, kako se je včasih luščila koruza. Koruzo so lahko luščili z rokami ali pa na posebnih – doma izdelanih pripravah. Najstarejša takšna priprava je imela vpisano letnico 1904. Otroci so se lahko tudi posladkali z domačim pecivom, sokom in čajem.

Delo so pozneje dokončali še starejši, ki so na koncu tudi pospravili zluščeno koruze v vreče. Prostor na žagi je bil kaj hitro pospravljen in s tem tudi čas za malico. Udeleženci so še nato malo posedeli, se pogovorili in poveselili ob domačih dobrotah in pijači. Bilo je veselo v dobri in prijetni družbi.

Naslednji dan smo se Vedrinovci na povabilo Vaške skupnosti Turiška vas in Mestne občine Slovenj Gradec udeležili vsakoletne očiščevalne akcije, ki smo jo zaključili na Erčevi žagi.

V petek, 10.3. 2023 je v gasilskem domu v Tomaški vasi potekal volilni občni zbor TŠD Vedrin. Ker naša predsednica Darja Merkač zelo dobro dela jo je občni zbor potrdil še za naslednja 4 leta. V imenu župana MO Slovenj Gradec je prisotne pozdravila podžupanja Martina Šisernik in staro -novemu vodstvu zaželela še naprej veliko uspehov. Predsednica VS Turiška vas Ksenja Uršej je ravno tako zaželela uspešno delo novemu vodstvu in še naprej dobrega sodelovanja z vaško skupnostjo in ostalimi društvi. Občni zbor so pozdravili tudi gostje iz TD Legen, TOD Šmartno, PGD Turiška vas, PGD Golavabuka in Ekološkega društva. Potek občnega zbora sta popestrila s pesmijo naša člana Martin in Branko Dobnik. Po uradnem delu pa je sledila pogostitev in prijetno druženje ob klepetu, pecivu in pijači.

Izvoljeni organi:

• predsednica društva: Darja Merkač
• člani Upravnega odbora: Albert Kotnik, Lija Šavc, Helena Koren, Marjan Melak, Helena Čevnik, Mateja Vranjek, Milena Melak, Branko Dobnik, Dragica Štalekar, Edo Krančan, Irena Kotnik in Bogomir Arbiter.
• Nadzorni Odbor: Cvetka Žužel, Ivica Kotnik in Anka Klančnik.
• Disciplinska komisija: Ivan Laure, Zvonka Brešer in Marjan Laure.

V zgodovini naših prednikov je bil pust od nekdaj pomemben dogodek. Prinesel je pomladno radost in upanje, ki ga je po dolgih temnih in mrzlih dneh človek še kako potreboval.

Tudi pri nas praznovanje pusta sega v predkrščansko dobo in predstavlja praznovanje prihoda pomladi ter odganjanja zime. 

V naših krajih se je v času od malega pusta ali tolstega četrtka pa do pepelnice dobivala mladina, pa tudi starejši vaščani, da so se skupaj malo poveselili. V ta namen so pod kozolci pripravili veliko »gungalco«, na kateri je lahko sedelo tudi do 10 ljudi, na vsaki strani pa je stal eden močnejši in poganjal »vičko« oz. gugalnico. Čim višje so poganjali vičko, tem boljša je bila letina na kmetiji.

Tako smo zimo preganjali in poskrbeli za dobro letino tudi na kmetiji Arbiter na Brdih, kjer smo postavili veliko »vičko«. Mladi in stari so v soboto, nedeljo in torek ob »vičkanju« in sladkanju s krofi in flancati ter s toplim čajem, obujali spomine na stare čase.

Zahvaljujemo se kmetiji Arbiter, ki nam je odstopila prostor za vičko na »govnu« (tako so včasih rekli skednju) in seveda gospodinji Jožici za odlične  krofe in flancate.

Pa še nekaj utrinkov z »vičkanja«.

27. januarja zvečer smo v dvorani gasilskega doma v Turiški vasi uživali v skladbah mlade kantavtorice, pevke, kitaristke in skladateljice Ditke Čepin. Spremljala sta jo oče Gorazd Čepin in naš krajan Jan Lužnik. Ditka je predstavila svoje skladbe tudi z novega albuma, vsi pa smo z njo zapeli refrene njenih najbolj znanih pesmi. Res smo uživali v glasbi. Uresničila se je njena misel » Glasba mora napolniti dušo, to je njeno bistvo.« in res nam je napolnila srce in dušo.