Člani Turistično športnega društva Vedrin smo znova dokazali, da znamo stopiti skupaj in oživeti stare kmečke običaje. V prijetnem jesenskem vzdušju smo namreč uspešno izpeljali že tradicionalno, 17. kožuhanje, ki je k Erčevi žagi privabilo lepo število domačinov in obiskovalcev.

Delovne aktivnosti so se začele že v ponedeljek, ko so se pridni člani zbrali na njivi, ročno potrgali zrele koruzne storže ter jih varno prepeljali do prizorišča pri Erčevi žagi, kjer je vse čakalo na glavni dogodek.

Pravi vrhunec pa je sledil v nedeljo, 4. oktobra. Narava nam je Vedrinovcem namenila čudovit, s soncem obsijan jesenski dan, kar je privabilo lepo število kožuhalcev. Posebej lepo je bilo videti medgeneracijsko sodelovanje, saj so se pri delu z ramo ob rami trudili tako mladi kot tisti malo manj mladi.

Ob sproščenem klepetu in obujanju spominov so pridne roke hitro opravile z goro koruze. Storže so spretno skožuhali, jih po dva povezali in  nato obesili na rante, kjer se koruza sedaj že ponosno suši ter čaka na naslednji korak – pomladno luščenje.

Ker pa težko delo zahteva tudi nekaj krepčilnega, so domače gospodinje poskrbele, da nihče ni odšel domov lačen. Pripravile so odlično malico, ki je ob zaključku prijetnega druženja še kako prijala.

Vedrinovci se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pomagali pri izvedbi dogodka in s svojo prisotnostjo prispevali k ohranjanju te prelepe dediščine. Tradicija ostaja živa in Vedrinovci že sporočamo: „Hvala vsem in se vidimo na naslednji prireditvi!“

Lepa, sončna sobota je bila kot nalašč za našo letošnjo ekskurzijo TŠD Vedrin. Polni pričakovanj in dobre volje smo se v zgodnjih jutranjih urah odpravili na pot, ki nas je vodila preko Avstrije, vse do krajev, kjer se prepletajo slovenska zgodovina, kultura, tradicija in čudovita narava.

Naše prvo jutranje postajališče je bilo ob slikovitem Vrbskem jezeru. Tam smo si privoščili jutranjo kavo, čaj in sendvič ter si nabrali novih moči za nadaljevanje poti. Ob prijetnem klepetu in lepem vremenu je bil to prav prijeten začetek našega izletniškega dne. Pot smo nadaljevali do cerkve Marije na Zilji, kraja, ki je povezan tudi z našim znanim slovenskim pisateljem in duhovnikom Francem Ksaverjem Meškom, ki je tam služboval. Ob ogledu smo se spomnili njegovega življenja in dela ter časa, ki ga je preživel med Slovenci na Zilji. Poseben pečat našemu dnevu je pustil tudi obisk slikovite vasice Bistrica. Tam nas je sprejel predsednik Slovenskega prosvetnega društva Žila in nam predstavil njihovo delovanje. Z zanimanjem smo prisluhnili pripovedi o prizadevanjih za ohranjanje slovenskega jezika, njihovega značilnega narečja, običajev in kulturne dediščine. Spoznali smo, kako pomembno je, da se tradicija in jezik prenašata iz roda v rod ter da tudi v zahtevnih okoliščinah ostajata živa. Pot nas je nato preko Tromeje vodila proti Trbižu. Tam smo imeli nekaj prostega časa za samostojne oglede, sprehod po mestu in seveda tudi za kakšen nakup. Po krajšem oddihu smo nadaljevali proti Sloveniji in našemu naslednjemu cilju – Planici, naši ponosni »kraljici« skakalnic. V Planici smo si pod vodstvom odličnega vodiča ogledali Nordijski center. Spoznali smo številne zanimivosti o začetkih planiške zgodbe, razvoju skakalnega športa in današnjem delovanju sodobnega nordijskega centra. Posebno doživetje je bila vožnja s sedežnico na vrh letalnice, od koder se je odprl čudovit pogled na Planico in okoliške gore. Ob pogledu z vrha smo si lahko še bolje predstavljali pogum in znanje skakalcev, ki se spuščajo po tej mogočni letalnici. Po vseh dopoldanskih doživetjih smo se že pošteno razveselili kosila. V Mojstrani nas je v gostilni Pr’ Zelenik čakalo odlično kosilo, ob katerem smo si privoščili tudi nekaj časa za sproščen klepet in druženje. Dan pa se s tem še ni končal. Sledil je ogled Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani, kjer smo skozi bogato zbirko spoznali zgodovino slovenskega planinstva, alpinizma in raziskovanja naših gora. Še enkrat smo se lahko prepričali, kako pomembno mesto imajo gore v slovenski zgodovini, kulturi in življenju. Za čisto zadnji postanek pa smo prihranili nekaj prav posebnega – obisk družinske butične čokoladnice Radolška čokolada. Tam smo izvedeli marsikaj zanimivega o čokoladi: kako nastane, katera čokolada je kakovostna, katera je lahko tudi nekoliko bolj »zdrava« in kako jo pravzaprav pravilno okušamo. Seveda pa teoriji ni manjkala niti praksa – pred odhodom proti domu smo se z veseljem posladkali z njihovimi čokoladnimi dobrotami.

Ko smo se v večernih urah odpravili proti domu, smo bili kljub dolgemu dnevu polni prijetnih vtisov. Za nami je bila sobota, polna zanimivih krajev, zgodovine, kulture, planinstva, dobre hrane, čokolade in predvsem prijetnega druženja. Takšni dnevi so dragoceni, saj nas povezujejo, širijo naše obzorje in ustvarjajo spomine, ki ostanejo še dolgo po tem, ko se avtobus ustavi pred domačim krajem. Hvala vsem, ki ste pomagali pri organizaciji ekskurzije, našim gostiteljem, vodičem in seveda vsem udeležencem za dobro voljo in prijetno družbo. Naj bo takšnih skupnih doživetij še veliko!

Turistično športno društvo Vedrin vas skupaj s Koroškim pokrajinskim muzejem vabi na 17.tradicionalno kožuhanje na Erčevi žagi, v nedeljo, 4. 10. ob 16.uri.

Ob čudovitem vremenu smo dan preživeli na Erčevi žagi , v prijetni senci ob reki Mislinji, kjer smo skupaj ustvarili nepozabno vzdušje druženja med starimi in mladimi.

Ustvarjalnosti ni manjkalo – otroci in odrasli so z veseljem sodelovali v delavnicah: slikanje na kamenčke šivalni kotiček z Vlasto, tiskanje na majice,….

Veliko smeha je prinesla tudi igra štrbunk, medtem ko so se najmlajši osvežili in razigrano čofotali v reki Mislinji.

Hvala vsem, ki ste bili del tega lepega dne! Se vidimo naslednje leto!

V soboto, 23. maja, smo člani Turistično športnega društva Vedrin izpeljali čudovit kolesarski izlet, ki je združil rekreacijo, kulturno dediščino in prijetno druženje generacij. Pred gasilskim domom v Tomaški vasi se je zbrala vesela karavana 30 kolesarjev – tako odraslih kot tistih najmlajših, ki so z velikim navdušenjem poganjali pedala. Pot nas je vodila po priljubljeni kolesarski poti Štrekna vse do Slovenj Gradca.

Naša prva glavna postojanka je bil znameniti Medeni raj. Tam nas je toplo sprejel gospod Hrabroslav Perger in nas popeljal skozi neverjetno, kar dve stoletji in pol staro družinsko dediščino medičarske, lectarske in svečarske obrti. V dveh urah izjemno zanimivega vodenja smo izvedeli, kako z ljubeznijo nastanejo tradicionalna lectova srca, kakšna je skrivnost priprave prave medice in kako se izdelujejo njihovi odlični bonboni. Ob tej priložnosti se v imenu vseh udeležencev iskreno zahvaljujemo gospodu Hrabroslavu Pergerju za nepozaben sprejem, poučne besede in izjemno gostoljubnost. Zelo smo se razveselili njegovega pozdrava, napisanega samo za nas. Poizkusili pa smo lahko tudi vse dobrote, kar je najbolj razveselilo naše najmlajše.

Po sladkem ogledu smo se znova povzpeli na kolesa in se odpeljali do sladoledarne, kjer smo se v toplem sobotnem dnevu ohladili s sladkim sladoledom. Pot smo nato nadaljevali po kolesarski stezi do Erčeve žage, kjer nas je pričakala hladna osvežilna pijača in odlične pice. Preostanek dneva je minil v znamenju sproščenega klepeta, smeha in uživanja v čudoviti soboti. Izlet je znova dokazal, kako močne so vezi med našimi člani, ko se združijo dobra volja, gibanje in prijetno druženje.

Nekaj utrinkov z očiščevalne akcije, ki je potekala v soboto, 18.4. ter delovne akcije v kateri smo podrli staro vrtno ograjo ter postavili novo. Istočasno pa smo postavili tudi nove trete na žagi. Čaka pa nas še kar nekaj dela, najprej moramo popraviti streho, ki je bila poškodovana v hudem vetru v mesecu marcu, najtežje pa bo popravilo oz. izdelava novega žaginega kolesa.

V petek, 10. aprila, smo Vedrinovci ponovno obudili stare običaje. Na Erčevi žagi smo organizirali tradicionalno luščenje koruze, ki je v skupnem druženju povezalo staro in mlado.

Čeprav nam vreme ni bilo najbolj naklonjeno, slabih napovedi in dežnih kapelj ni nihče zares opazil. Pod streho Erčeve žage se je namreč zbralo lepo število udeležencev, odločenih, da delo opravijo tako, kot so to počeli nekoč.

Vzdušje je bilo delovno in veselo. Večina prisotnih se je luščenja lotila kar z golimi rokami, nekateri pa so s seboj prinesli tudi zanimive stare pripomočke, ki so v preteklosti lajšali to opravilo. Zaradi pridnih rok in dobre volje je bila koruza zluščena v rekordnem času. Zlata zrna so hitro polnila vreče, ki so bile kmalu pripravljene za shranjevanje.

Kot se za pravi “likof” spodobi, se delo ni končalo brez zasluženega druženja. Ko je bila zadnja koruza pospravljena, so se mize upognile pod težo domačih dobrot. Udeleženci so ob hrani in pijači obujali spomine in se zabavali pozno v večer, s čimer so znova dokazali, da skupno delo krepi vezi v skupnosti.

Zahvaljujemo se vsem, ki so s svojo prisotnostjo in trudom pomagali ohraniti ta dragocen košček naše dediščine.

V organizaciji Turistično športnega društva (TŠD) Vedrin je v četrtek, 26. marca, gasilski dom v Turiški vasi zaživel v znamenju ledu, vetra in nepozabnih pustolovščin. Kljub turobnemu marčevskemu vremenu se je zbralo lepo število obiskovalcev, ki so z zanimanjem prisluhnili potopisnemu predavanju Petra Jeromla, predsednika Združenja gorskih vodnikov Slovenije.

Peter Jeromel, izkušen gorski vodnik, je zadnjih šest tednov preživel na enem najbolj negostoljubnih, a hkrati najbolj fascinantnih koncev sveta – na Antarktiki. Tam ni bil le opazovalec, temveč ključni člen ekipe, ki bogatim avanturistom omogoča vstop v svet ekstremnih doživetij.

Adrenalin sredi neskončne beline

Kot vodnik je bil Peter odgovoren za organizacijo in varno izvedbo aktivnosti za podjetje, ki ponuja ekskluzivno sedemdnevno adrenalinsko bivanje na ledeni celini. Obiskovalci predavanja so prek fotografij in prvoosebnih zgodb spoznali, kako poteka kolesarjenje po snegu, plezanje v ledenih stenah in celo spuščanje po “ziplinu” v okolju, kjer temperature in veter narekujejo ritem življenja. Predvsem pa so se razveselili zgodb in fotografij o osupljivih cesarskih pingvinih.

Več kot le turizem

Poleg vodenja skupin je Peter izkoristil čas za raziskovanje skritih kotičkov Antarktike. Poudaril je surovost narave, a hkrati njeno neverjetno lepoto, ki človeka pusti brez besed. Čeprav je bila njegova vloga primarno vodniška, je skozi predavanje odsevala njegova globoka spoštljivost do gora in narave, ne glede na to, na kateri celini se nahajajo.

Polna dvorana kljub slabemu vremenu

Da so takšne zgodbe v lokalnem okolju še kako zaželene, je dokazala odlična udeležba. Čeprav je zunaj vztrajalo neprijazno vreme, je bila dvorana gasilskega doma v Turiški vasi polna. Obiskovalci so s številnimi vprašanji ob koncu predavanja potrdili, da so bili nad Petrovo izkušnjo in njegovim sproščenim načinom podajanja zgodb iskreno navdušeni.

TŠD Vedrin je z dogodkom znova dokazal, da zna v domači kraj pripeljati svetovljanske vsebine, ki širijo obzorja in povezujejo ljudi.

Vedrinovci v mesecu decembru vsako leto pripravimo kar dve praznični prireditvi, ki v kraj prineseta toplino, veselje in praznično vzdušje.

Tako smo se 14. decembra zbrali na Erčevi žagi v velikem številu in v vseh starosti ter skupaj prižgali novoletne lučke, ki jih je iz leta v leto več in tako ustvarjajo vedno lepše praznično vzdušje. Ob zvokih harmonike smo zapeli, si ogreli roke s toplim zakuhančkom in čajem ter se posladkali z dišečimi miškami.

Posebna zahvala pa gre seveda našim pridnim članom Ivkotu, Ediju, Markotu, Ferčnu, Edotu, Vidi in Albertu, da so Erčevo žago in mlin ter njuno okolico tako lepo okrasili z lučkami.

18. decembra smo za otroke pripravili Škratkove delavnice. Otroci  so najprej z velikim navdušenjem pričakali prihod Božička, ki se je pripeljal s posebnim vozilom. Prijazno je pozdravil zbrane, se z otroki pogovarjal, z njimi zapel ter jih razveselil s sladkimi bonboni. Za lep spomin smo naredili tudi skupno fotografijo. Po obisku Božička so sledile ustvarjalne delavnice. Animatorji – Leja iz Koroškega pokrajinskega muzeja, animatorja iz VM Designe ter animatorka Metka – so otrokom pomagali pri izdelavi okraskov iz testa, lesa in različnih drugih materialov. Med ustvarjanjem so se otroci in odrasli lahko posladkali s pecivom, bonboni ter sladkim malinovcem.

Obe prireditvi sta znova dokazali, kako pomembno je skupno druženje in ohranjanje prazničnih običajev v našem kraju.