Ob čudovitem vremenu smo dan preživeli na Erčevi žagi , v prijetni senci ob reki Mislinji, kjer smo skupaj ustvarili nepozabno vzdušje druženja med starimi in mladimi.

Ustvarjalnosti ni manjkalo – otroci in odrasli so z veseljem sodelovali v delavnicah: slikanje na kamenčke šivalni kotiček z Vlasto, tiskanje na majice,….

Veliko smeha je prinesla tudi igra štrbunk, medtem ko so se najmlajši osvežili in razigrano čofotali v reki Mislinji.

Hvala vsem, ki ste bili del tega lepega dne! Se vidimo naslednje leto!

V soboto, 23. maja, smo člani Turistično športnega društva Vedrin izpeljali čudovit kolesarski izlet, ki je združil rekreacijo, kulturno dediščino in prijetno druženje generacij. Pred gasilskim domom v Tomaški vasi se je zbrala vesela karavana 30 kolesarjev – tako odraslih kot tistih najmlajših, ki so z velikim navdušenjem poganjali pedala. Pot nas je vodila po priljubljeni kolesarski poti Štrekna vse do Slovenj Gradca.

Naša prva glavna postojanka je bil znameniti Medeni raj. Tam nas je toplo sprejel gospod Hrabroslav Perger in nas popeljal skozi neverjetno, kar dve stoletji in pol staro družinsko dediščino medičarske, lectarske in svečarske obrti. V dveh urah izjemno zanimivega vodenja smo izvedeli, kako z ljubeznijo nastanejo tradicionalna lectova srca, kakšna je skrivnost priprave prave medice in kako se izdelujejo njihovi odlični bonboni. Ob tej priložnosti se v imenu vseh udeležencev iskreno zahvaljujemo gospodu Hrabroslavu Pergerju za nepozaben sprejem, poučne besede in izjemno gostoljubnost. Zelo smo se razveselili njegovega pozdrava, napisanega samo za nas. Poizkusili pa smo lahko tudi vse dobrote, kar je najbolj razveselilo naše najmlajše.

Po sladkem ogledu smo se znova povzpeli na kolesa in se odpeljali do sladoledarne, kjer smo se v toplem sobotnem dnevu ohladili s sladkim sladoledom. Pot smo nato nadaljevali po kolesarski stezi do Erčeve žage, kjer nas je pričakala hladna osvežilna pijača in odlične pice. Preostanek dneva je minil v znamenju sproščenega klepeta, smeha in uživanja v čudoviti soboti. Izlet je znova dokazal, kako močne so vezi med našimi člani, ko se združijo dobra volja, gibanje in prijetno druženje.

Nekaj utrinkov z očiščevalne akcije, ki je potekala v soboto, 18.4. ter delovne akcije v kateri smo podrli staro vrtno ograjo ter postavili novo. Istočasno pa smo postavili tudi nove trete na žagi. Čaka pa nas še kar nekaj dela, najprej moramo popraviti streho, ki je bila poškodovana v hudem vetru v mesecu marcu, najtežje pa bo popravilo oz. izdelava novega žaginega kolesa.

V petek, 10. aprila, smo Vedrinovci ponovno obudili stare običaje. Na Erčevi žagi smo organizirali tradicionalno luščenje koruze, ki je v skupnem druženju povezalo staro in mlado.

Čeprav nam vreme ni bilo najbolj naklonjeno, slabih napovedi in dežnih kapelj ni nihče zares opazil. Pod streho Erčeve žage se je namreč zbralo lepo število udeležencev, odločenih, da delo opravijo tako, kot so to počeli nekoč.

Vzdušje je bilo delovno in veselo. Večina prisotnih se je luščenja lotila kar z golimi rokami, nekateri pa so s seboj prinesli tudi zanimive stare pripomočke, ki so v preteklosti lajšali to opravilo. Zaradi pridnih rok in dobre volje je bila koruza zluščena v rekordnem času. Zlata zrna so hitro polnila vreče, ki so bile kmalu pripravljene za shranjevanje.

Kot se za pravi “likof” spodobi, se delo ni končalo brez zasluženega druženja. Ko je bila zadnja koruza pospravljena, so se mize upognile pod težo domačih dobrot. Udeleženci so ob hrani in pijači obujali spomine in se zabavali pozno v večer, s čimer so znova dokazali, da skupno delo krepi vezi v skupnosti.

Zahvaljujemo se vsem, ki so s svojo prisotnostjo in trudom pomagali ohraniti ta dragocen košček naše dediščine.

V organizaciji Turistično športnega društva (TŠD) Vedrin je v četrtek, 26. marca, gasilski dom v Turiški vasi zaživel v znamenju ledu, vetra in nepozabnih pustolovščin. Kljub turobnemu marčevskemu vremenu se je zbralo lepo število obiskovalcev, ki so z zanimanjem prisluhnili potopisnemu predavanju Petra Jeromla, predsednika Združenja gorskih vodnikov Slovenije.

Peter Jeromel, izkušen gorski vodnik, je zadnjih šest tednov preživel na enem najbolj negostoljubnih, a hkrati najbolj fascinantnih koncev sveta – na Antarktiki. Tam ni bil le opazovalec, temveč ključni člen ekipe, ki bogatim avanturistom omogoča vstop v svet ekstremnih doživetij.

Adrenalin sredi neskončne beline

Kot vodnik je bil Peter odgovoren za organizacijo in varno izvedbo aktivnosti za podjetje, ki ponuja ekskluzivno sedemdnevno adrenalinsko bivanje na ledeni celini. Obiskovalci predavanja so prek fotografij in prvoosebnih zgodb spoznali, kako poteka kolesarjenje po snegu, plezanje v ledenih stenah in celo spuščanje po “ziplinu” v okolju, kjer temperature in veter narekujejo ritem življenja. Predvsem pa so se razveselili zgodb in fotografij o osupljivih cesarskih pingvinih.

Več kot le turizem

Poleg vodenja skupin je Peter izkoristil čas za raziskovanje skritih kotičkov Antarktike. Poudaril je surovost narave, a hkrati njeno neverjetno lepoto, ki človeka pusti brez besed. Čeprav je bila njegova vloga primarno vodniška, je skozi predavanje odsevala njegova globoka spoštljivost do gora in narave, ne glede na to, na kateri celini se nahajajo.

Polna dvorana kljub slabemu vremenu

Da so takšne zgodbe v lokalnem okolju še kako zaželene, je dokazala odlična udeležba. Čeprav je zunaj vztrajalo neprijazno vreme, je bila dvorana gasilskega doma v Turiški vasi polna. Obiskovalci so s številnimi vprašanji ob koncu predavanja potrdili, da so bili nad Petrovo izkušnjo in njegovim sproščenim načinom podajanja zgodb iskreno navdušeni.

TŠD Vedrin je z dogodkom znova dokazal, da zna v domači kraj pripeljati svetovljanske vsebine, ki širijo obzorja in povezujejo ljudi.

Vedrinovci v mesecu decembru vsako leto pripravimo kar dve praznični prireditvi, ki v kraj prineseta toplino, veselje in praznično vzdušje.

Tako smo se 14. decembra zbrali na Erčevi žagi v velikem številu in v vseh starosti ter skupaj prižgali novoletne lučke, ki jih je iz leta v leto več in tako ustvarjajo vedno lepše praznično vzdušje. Ob zvokih harmonike smo zapeli, si ogreli roke s toplim zakuhančkom in čajem ter se posladkali z dišečimi miškami.

Posebna zahvala pa gre seveda našim pridnim članom Ivkotu, Ediju, Markotu, Ferčnu, Edotu, Vidi in Albertu, da so Erčevo žago in mlin ter njuno okolico tako lepo okrasili z lučkami.

18. decembra smo za otroke pripravili Škratkove delavnice. Otroci  so najprej z velikim navdušenjem pričakali prihod Božička, ki se je pripeljal s posebnim vozilom. Prijazno je pozdravil zbrane, se z otroki pogovarjal, z njimi zapel ter jih razveselil s sladkimi bonboni. Za lep spomin smo naredili tudi skupno fotografijo. Po obisku Božička so sledile ustvarjalne delavnice. Animatorji – Leja iz Koroškega pokrajinskega muzeja, animatorja iz VM Designe ter animatorka Metka – so otrokom pomagali pri izdelavi okraskov iz testa, lesa in različnih drugih materialov. Med ustvarjanjem so se otroci in odrasli lahko posladkali s pecivom, bonboni ter sladkim malinovcem.

Obe prireditvi sta znova dokazali, kako pomembno je skupno druženje in ohranjanje prazničnih običajev v našem kraju.

Vedrinovci smo v sodelovanju s Koroškim pokrajinskim muzejem pripravili ustvarjalno delavnico izrezovanja buč z naslovom “Bučni strah”.

Dogodek je bil namenjen predvsem otrokom, ki so z velikim navdušenjem snovali svoje strašne, zabavne in domiselne buče. Nekateri so jih izrezovali popolnoma sami, drugim so na pomoč priskočili starši, kar je ustvarilo prijetno, družinsko vzdušje in veliko smeha. Delavnico sta s svojim obiskom počastila tudi župan občine, gospod Tilen Klugler, ter podžupanja gospa Martina Šisernik, ki sta si ogledala nastajajoče izdelke in pohvalila trud otrok ter organizacijo dogodka.

Izdelava t. i. Jakove svetilke je bila še v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja na Koroškem (Črneče, Podgora) priljubljena jesenska otroška igra – izdelovanje bučnih strahov in strašenje z njimi. Izdolbene buče z gorečo svečo so celo nataknili na kole in strašili.

Na delavnici smo spoznali starodavno keltsko tradicijo, ko so na dan pred praznikom vseh svetih z izdolbeno podobo naznanili začetek zime in časa, ko ima svet prednikov večjo moč. Pri nas se je ta tradicija vse do nedavna ohranila skozi otroško igro. Z izdelavo bučnega straha pa jo skupaj obujamo tudi mi.

Prijetno druženje, ustvarjalnost in veselje otrok so še enkrat dokazali, kako pomembni so tovrstni dogodki za krepitev skupnosti ter ohranjanje tradicije jesenskih običajev. Ob koncu delavnice so nastali pravcati mali umetniški izdelki, ki bodo še dolgo krasili domove sodelujočih in vnašali toplino jesenskih dni.

V petek, 17. oktobra, smo Vedrinovci skupaj s Koroškim pokrajinskim muzejem in Vaško skupnostjo Turiška vas organizirali že 16. tradicionalno kožuhanje na Erčevi žagi.

Kožuhanje ali ličkanje koruze je bilo nekoč pomembno jesensko opravilo, ki se je v vaseh vedno sprevrglo v prijetno družabno srečanje. Ljudje so se zbrali pri domačem gospodarskem poslopju, kožuhali koruzo, si pripovedovali zgodbe in peli. Otroci so iskali posebne »rdeče« storže, saj je tistega, ki ga je našel, čakala simbolična nagrada ali poljub. Danes kožuhanje ohranjamo kot del kulturne dediščine, spomin na skupno delo ter vezi med ljudmi, ki so jih takšna srečanja vedno znova krepila.

Dogodek je tudi letos privabil lepo število obiskovalcev – tako najmlajših kot tudi tistih malo starejših, ki z veseljem ohranjajo spomin na stare običaje in pristne načine druženja. Med kožuhanjem je zasijalo pravo jesensko vzdušje: ob sproščenem pogovoru in smehu so se razlegle ljudske pesmi, domači muzikantje pa so s svojo glasbo poskrbeli za še bolj prijetno razpoloženje. Ko je bilo delo opravljeno, smo se vsi skupaj poveselili ob domačih mesnih dobrotah, sladkem pecivu ter odličnem pečenem kostanju, ki je bil prava jesenska poslastica.

Iskrena hvala vsem, ki ste pomagali pri organizaciji, pripravi prostora, pogostitvi ter glasbeni spremljavi. Posebna zahvala gre tudi članom Koroškega pokrajinskega muzeja in Vaški skupnosti Turiška vas za sodelovanje in podporo. Hvala vsem obiskovalcem, ki s svojo prisotnostjo dokazujete, da je vredno ohranjati stare običaje in jih prenašati na mlajše rodove.