V petek, 10. aprila, smo Vedrinovci ponovno obudili stare običaje. Na Erčevi žagi smo organizirali tradicionalno luščenje koruze, ki je v skupnem druženju povezalo staro in mlado.

Čeprav nam vreme ni bilo najbolj naklonjeno, slabih napovedi in dežnih kapelj ni nihče zares opazil. Pod streho Erčeve žage se je namreč zbralo lepo število udeležencev, odločenih, da delo opravijo tako, kot so to počeli nekoč.

Vzdušje je bilo delovno in veselo. Večina prisotnih se je luščenja lotila kar z golimi rokami, nekateri pa so s seboj prinesli tudi zanimive stare pripomočke, ki so v preteklosti lajšali to opravilo. Zaradi pridnih rok in dobre volje je bila koruza zluščena v rekordnem času. Zlata zrna so hitro polnila vreče, ki so bile kmalu pripravljene za shranjevanje.

Kot se za pravi “likof” spodobi, se delo ni končalo brez zasluženega druženja. Ko je bila zadnja koruza pospravljena, so se mize upognile pod težo domačih dobrot. Udeleženci so ob hrani in pijači obujali spomine in se zabavali pozno v večer, s čimer so znova dokazali, da skupno delo krepi vezi v skupnosti.

Zahvaljujemo se vsem, ki so s svojo prisotnostjo in trudom pomagali ohraniti ta dragocen košček naše dediščine.

V organizaciji Turistično športnega društva (TŠD) Vedrin je v četrtek, 26. marca, gasilski dom v Turiški vasi zaživel v znamenju ledu, vetra in nepozabnih pustolovščin. Kljub turobnemu marčevskemu vremenu se je zbralo lepo število obiskovalcev, ki so z zanimanjem prisluhnili potopisnemu predavanju Petra Jeromla, predsednika Združenja gorskih vodnikov Slovenije.

Peter Jeromel, izkušen gorski vodnik, je zadnjih šest tednov preživel na enem najbolj negostoljubnih, a hkrati najbolj fascinantnih koncev sveta – na Antarktiki. Tam ni bil le opazovalec, temveč ključni člen ekipe, ki bogatim avanturistom omogoča vstop v svet ekstremnih doživetij.

Adrenalin sredi neskončne beline

Kot vodnik je bil Peter odgovoren za organizacijo in varno izvedbo aktivnosti za podjetje, ki ponuja ekskluzivno sedemdnevno adrenalinsko bivanje na ledeni celini. Obiskovalci predavanja so prek fotografij in prvoosebnih zgodb spoznali, kako poteka kolesarjenje po snegu, plezanje v ledenih stenah in celo spuščanje po “ziplinu” v okolju, kjer temperature in veter narekujejo ritem življenja. Predvsem pa so se razveselili zgodb in fotografij o osupljivih cesarskih pingvinih.

Več kot le turizem

Poleg vodenja skupin je Peter izkoristil čas za raziskovanje skritih kotičkov Antarktike. Poudaril je surovost narave, a hkrati njeno neverjetno lepoto, ki človeka pusti brez besed. Čeprav je bila njegova vloga primarno vodniška, je skozi predavanje odsevala njegova globoka spoštljivost do gora in narave, ne glede na to, na kateri celini se nahajajo.

Polna dvorana kljub slabemu vremenu

Da so takšne zgodbe v lokalnem okolju še kako zaželene, je dokazala odlična udeležba. Čeprav je zunaj vztrajalo neprijazno vreme, je bila dvorana gasilskega doma v Turiški vasi polna. Obiskovalci so s številnimi vprašanji ob koncu predavanja potrdili, da so bili nad Petrovo izkušnjo in njegovim sproščenim načinom podajanja zgodb iskreno navdušeni.

TŠD Vedrin je z dogodkom znova dokazal, da zna v domači kraj pripeljati svetovljanske vsebine, ki širijo obzorja in povezujejo ljudi.

Vedrinovci v mesecu decembru vsako leto pripravimo kar dve praznični prireditvi, ki v kraj prineseta toplino, veselje in praznično vzdušje.

Tako smo se 14. decembra zbrali na Erčevi žagi v velikem številu in v vseh starosti ter skupaj prižgali novoletne lučke, ki jih je iz leta v leto več in tako ustvarjajo vedno lepše praznično vzdušje. Ob zvokih harmonike smo zapeli, si ogreli roke s toplim zakuhančkom in čajem ter se posladkali z dišečimi miškami.

Posebna zahvala pa gre seveda našim pridnim članom Ivkotu, Ediju, Markotu, Ferčnu, Edotu, Vidi in Albertu, da so Erčevo žago in mlin ter njuno okolico tako lepo okrasili z lučkami.

18. decembra smo za otroke pripravili Škratkove delavnice. Otroci  so najprej z velikim navdušenjem pričakali prihod Božička, ki se je pripeljal s posebnim vozilom. Prijazno je pozdravil zbrane, se z otroki pogovarjal, z njimi zapel ter jih razveselil s sladkimi bonboni. Za lep spomin smo naredili tudi skupno fotografijo. Po obisku Božička so sledile ustvarjalne delavnice. Animatorji – Leja iz Koroškega pokrajinskega muzeja, animatorja iz VM Designe ter animatorka Metka – so otrokom pomagali pri izdelavi okraskov iz testa, lesa in različnih drugih materialov. Med ustvarjanjem so se otroci in odrasli lahko posladkali s pecivom, bonboni ter sladkim malinovcem.

Obe prireditvi sta znova dokazali, kako pomembno je skupno druženje in ohranjanje prazničnih običajev v našem kraju.

Vedrinovci smo v sodelovanju s Koroškim pokrajinskim muzejem pripravili ustvarjalno delavnico izrezovanja buč z naslovom “Bučni strah”.

Dogodek je bil namenjen predvsem otrokom, ki so z velikim navdušenjem snovali svoje strašne, zabavne in domiselne buče. Nekateri so jih izrezovali popolnoma sami, drugim so na pomoč priskočili starši, kar je ustvarilo prijetno, družinsko vzdušje in veliko smeha. Delavnico sta s svojim obiskom počastila tudi župan občine, gospod Tilen Klugler, ter podžupanja gospa Martina Šisernik, ki sta si ogledala nastajajoče izdelke in pohvalila trud otrok ter organizacijo dogodka.

Izdelava t. i. Jakove svetilke je bila še v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja na Koroškem (Črneče, Podgora) priljubljena jesenska otroška igra – izdelovanje bučnih strahov in strašenje z njimi. Izdolbene buče z gorečo svečo so celo nataknili na kole in strašili.

Na delavnici smo spoznali starodavno keltsko tradicijo, ko so na dan pred praznikom vseh svetih z izdolbeno podobo naznanili začetek zime in časa, ko ima svet prednikov večjo moč. Pri nas se je ta tradicija vse do nedavna ohranila skozi otroško igro. Z izdelavo bučnega straha pa jo skupaj obujamo tudi mi.

Prijetno druženje, ustvarjalnost in veselje otrok so še enkrat dokazali, kako pomembni so tovrstni dogodki za krepitev skupnosti ter ohranjanje tradicije jesenskih običajev. Ob koncu delavnice so nastali pravcati mali umetniški izdelki, ki bodo še dolgo krasili domove sodelujočih in vnašali toplino jesenskih dni.

V petek, 17. oktobra, smo Vedrinovci skupaj s Koroškim pokrajinskim muzejem in Vaško skupnostjo Turiška vas organizirali že 16. tradicionalno kožuhanje na Erčevi žagi.

Kožuhanje ali ličkanje koruze je bilo nekoč pomembno jesensko opravilo, ki se je v vaseh vedno sprevrglo v prijetno družabno srečanje. Ljudje so se zbrali pri domačem gospodarskem poslopju, kožuhali koruzo, si pripovedovali zgodbe in peli. Otroci so iskali posebne »rdeče« storže, saj je tistega, ki ga je našel, čakala simbolična nagrada ali poljub. Danes kožuhanje ohranjamo kot del kulturne dediščine, spomin na skupno delo ter vezi med ljudmi, ki so jih takšna srečanja vedno znova krepila.

Dogodek je tudi letos privabil lepo število obiskovalcev – tako najmlajših kot tudi tistih malo starejših, ki z veseljem ohranjajo spomin na stare običaje in pristne načine druženja. Med kožuhanjem je zasijalo pravo jesensko vzdušje: ob sproščenem pogovoru in smehu so se razlegle ljudske pesmi, domači muzikantje pa so s svojo glasbo poskrbeli za še bolj prijetno razpoloženje. Ko je bilo delo opravljeno, smo se vsi skupaj poveselili ob domačih mesnih dobrotah, sladkem pecivu ter odličnem pečenem kostanju, ki je bil prava jesenska poslastica.

Iskrena hvala vsem, ki ste pomagali pri organizaciji, pripravi prostora, pogostitvi ter glasbeni spremljavi. Posebna zahvala gre tudi članom Koroškega pokrajinskega muzeja in Vaški skupnosti Turiška vas za sodelovanje in podporo. Hvala vsem obiskovalcem, ki s svojo prisotnostjo dokazujete, da je vredno ohranjati stare običaje in jih prenašati na mlajše rodove.

Jesenski dnevi so kot naročeni za raziskovanje novih krajev, druženje in odkrivanje lepot naše domovine. Tako smo se člani in prijatelji TŠD Vedrin tudi letos odpravili na tradicionalno ekskurzijo, ki nas je tokrat vodila na Kozjansko – pokrajino, ki slovi po svoji slikoviti naravi, bogati kulturni dediščini in prijaznih ljudeh.

Že v zgodnjih jutranjih urah smo se zbrali polni pričakovanj, dobre volje in radovednosti. Po prijetni vožnji nas je čakala prva postaja – Paviljon Kaktej v Rogaški Slatini. Tam smo vstopili v svet eksotičnih rastlin, saj zbirka obsega kar več kot 7.000 različnih vrst kaktusov in sočnic z vsega sveta. Vsaka rastlina pripoveduje svojo zgodbo, paviljon pa nas je navdušil s svojo raznolikostjo in domiselno urejenostjo.

Naša pot se je nato nadaljevala proti Rogatcu, natančneje do Muzeja na prostem Rogatec, ki leži ob vznožju Donačke gore. Muzej, katerega jedro sestavljajo originalne stavbe iz okoliških krajev, predstavlja življenje na podeželju v preteklosti. Skozi zanimive predstavitve, predmete in razlage smo lahko začutili utrip preprostega, a bogatega vsakdana naših prednikov. Danes je muzej največji tovrstni v Sloveniji in hkrati kulturni spomenik državnega pomena, leta 1997 pa je bil celo nominiran za evropski muzej leta – kar se po ogledu nikakor ne zdi presenetljivo.

Naslednja postaja je bil stolp Kristal, ki s svojimi 104 metri višine ponuja izjemen razgled na Rogaško Slatino in širšo okolico. Pogled z razgledne ploščadi je bil dih jemajoč, mnogi pa smo izkoristili priložnost za kratek počitek in kavico v prijetni kavarni ob vznožju stolpa.

V Olimju nas je pričakala domačija Haler, znana po svojem domačem pivu in gostoljubnosti. Po degustaciji njihovih piv smo se okrepčali z okusnim kosilom, ki je prijetno zadišalo po domači kuhinji. Po obedu smo si ogledali cerkev v Olimju in znameniti minoritski samostan Olimje, ki s svojo bogato zgodovino, samostansko lekarno in mirnim vzdušjem navduši vsakogar, ki ga obišče.

Popoldanske in večerne ure smo preživeli v Podsredi, kjer je potekal tradicionalni Praznik kozjanskega jabolka. Prireditev, ki že vrsto let ohranja pomen lokalne pridelave in tradicije, je prava paša za oči in brbončice. Na stojnicah so se predstavljala številna društva in domačije, obiskovalci pa smo lahko okušali različne sorte jabolk, se posladkali z domačimi dobrotami in uživali v prijetnem glasbenem programu. Veselo vzdušje in vonj po jabolkih so ustvarili čudovito kuliso za zaključek našega dne.

Ves dan nas je spremljal naš že stalni vodič Alojz, ki je s svojim bogatim znanjem, toplino in humorjem popestril potovanje. Njegove zgodbe in razlage so nas popeljale v preteklost in nam pomagale bolje razumeti kraje, ki smo jih obiskali. Ekskurzija na Kozjansko je bila resnično lep, poučen in prijeten dan, poln novih spoznanj, smeha in druženja. Takšni izleti nas vedno znova opomnijo, kako raznolika in lepa je Slovenija – in kako lepo je, ko jo lahko doživimo skupaj.

V petek, 13. septembra, smo Vedrinovci pripravili gledališki večer pod zvezdami, ki bi se moral odviti v idilični naravi ob reki Mislinji na Erčevi žagi. Zaradi neugodne vremenske napovedi smo dogodek prestavili v gasilski dom v Tomaški vasi, kjer pa se je kljub spremembi lokacije zbralo lepo število obiskovalcev.

Na odru smo si ogledali komedijo »Ni lahko biti ženska«, ki jo je odigrala gledališka skupina Kulturnega društva Šmiklavž. Igralci so s svojo energijo, odlično igro in humorjem poskrbeli, da je ura v smehu in dobri družbi kar prehitro minila.

Veseli smo, da smo tudi letos obogatili kulturni utrip v naših krajih in skupaj z obiskovalci doživeli prijeten večer, poln smeha in topline.

Člani Turistično športnega društva Vedrin smo se v soboto, 16. avgusta 2025, podali na tradicionalni pohod, ki je tokrat potekal po Brdih.

Zbrali smo se v zgodnjih dopoldanskih urah pred gasilskim domom v Tomaški vasi in pri Ribiču, od koder so nas gasilci PGD Golavabuka in PGD Turiška vas prijazno zapeljali do ene najvišje ležečih kmetij na Brdih – kmetije Rek (Javornik). Ob prihodu nas je tamkajšnja gospodinja toplo sprejela in predstavila s čim vse se ukvarja njihova kmetija. Pogostila nas je s samimi domačimi dobrotami, ki so udeležencem nudile prijeten uvod v nadaljevanje poti.

Po okrepčilu smo se odpravili peš mimo brdjanskih kmetij proti dolini. Pot je bila obogatena s postankom pri članih društva Martini – Kiki in Niku R. Kolarju, ki sta pohodnikom ponudila sladoled in osvežilne napitke. Prijetno druženje se je nadaljevalo ob pogovorih o knjižnem ustvarjanju – tako o delu Janja in čudežna roža pisatelja P. Shodolčana kot tudi o novi knjigi našega gostitelja.

Ob klepetu in sproščenem vzdušju smo pot nadaljevali skozi gozdove in travnike. Vmesni postanek smo imeli še pri naši Zdenki in Milanu, pohod pa smo nato sklenili pri kmetiji Arbiter. Tam so nas domačini prav tako pogostili z domačimi jedmi in poskrbeli za osvežitev pohodnikov.

Pohod TŠD Vedrin je tudi letos izpolnil svoje poslanstvo – povezovati krajane, ohranjati tradicijo in spodbujati gibanje v naravi. Vsem udeležencem se zahvaljujemo za prijetno družbo, gostiteljem pa za gostoljubnost. V prihodnjem letu bomo pohod izvedli po novi poti znotraj naše vaške skupnosti.