Vedrinovci smo si za enega izmed glavnih ciljev društva zastavili, da ohranimo stare običaje in navade, domače okolje popestrimo z zanimivimi prireditvami, spodbujamo in pomagamo občanom pri razvoju turizma,…
Glavna nit večine naših prireditev, v katerih obujamo stare običaje in navade pa sta Herčeva žaga in mlin. Na pobudo Vaške skupnosti Turiška vas in v sodelovanju s Koroškim pokrajinskim muzejem ter Turistično olepševalnim društvom Šmartno vsako leto organiziramo na Herčevi žagi kožuhanje (ličkanje koruze). Tako smo se v društvu odločili, da bomo poskušali oživiti običaje in navade, v katerih je glavna koruza. Tako jo spomladi nekaj posadimo na star način – to je s pomočjo konjev in z motiko, nato jo okopavamo in plejemo, pred kožuhanjem pa jo ročno potrgamo. Koruza se nato čez zimo suši na Herčevi žagi, v mesecu marcu oz. aprilu (odvisno kdaj je koruza dovolj suha), pa organiziramo luščenje koruze.
Tako smo v petek, 12. aprila organizirali luščenje koruze v garaži gasilskega doma PGD Golavabuka v Tomaški vasi. Našemu povabilu so se odzvale tudi ljudske pevke Bršljanke in članice Turistično olepševalnega društva Šmartno.
Najprej smo seveda morali iz Herčeve žage s traktorjem pripeljati koruzo, ki jo je potrebno oluščiti. Ob 19. uri so pričeli prihajati naši člani in ostali krajani. S seboj so imeli razne stare pripomočke za luščenje koruze ter pletene košare. V teh dneh smo tudi ugotovili, da imajo naši ljudje na podstrešjih hranjenih veliko starih naprav, s katerimi so si včasih lajšali delo na kmetih. Tako smo koruzo luščili na roke in pa na raznih pripomočkih in napravah, na katerih so nekdaj luščili koruzo. Da je delo hitreje teklo so poskrbele tudi naše ljudske pevke Bršljanke, ki so ob zvokih harmonike zapele bolj in manj znane pesmi. Pri nekaterih so se pridružili tudi ostali krajani in vzdušje je postalo še bolj vedro. Nekaj naših članov in krajanov, je tudi obudilo spomin, kako je to luščenje potekalo v starih časih. To opravilo je potekalo v zimskih večerih, ko je bilo delo v hlevih in v hiši končano. Takrat se je zbrala vsa družina, na večjih kmetijah pa so povabili tudi sosede in prijatelje, in ob pesmi in ob pripovedovanju raznih zgodb so luščili koruzo, ki so jo nato nekaj zmleli za zdrob in moko, ostalo pa so imeli za krmo živali.
Po napornem delu so se vsi posedli okrog miz, ki so se šibile od domačih dobrot. Seveda je bilo poskrbljeno tudi za žejo. Ob prijetnih in veselih zvokih, ki jih je iz harmonike izvabljal Viktor Mlinšek, so se prisotni tudi veselo zavrteli. In tako smo naš prikaz starega opravila zaključili pozno v noč. Ponovno smo dokazali, da v naših krajih živijo dobri, delovni in vedri ljudje.
