V zgodovini naših prednikov je bil pust od nekdaj pomemben dogodek. Prinesel je pomladno radost in upanje, ki ga je po dolgih temnih in mrzlih dneh človek še kako potreboval.
Tudi pri nas praznovanje pusta sega v predkrščansko dobo in predstavlja praznovanje prihoda pomladi ter odganjanja zime.
V naših krajih se je v času od malega pusta ali tolstega četrtka pa do pepelnice dobivala mladina, pa tudi starejši vaščani, da so se skupaj malo poveselili. V ta namen so pod kozolci pripravili veliko »gungalco«, na kateri je lahko sedelo tudi do 10 ljudi, na vsaki strani pa je stal eden močnejši in poganjal »vičko« oz. gugalnico. Čim višje so poganjali vičko, tem boljša je bila letina na kmetiji.
Tako smo zimo preganjali in poskrbeli za dobro letino tudi na kmetiji Arbiter na Brdih, kjer smo postavili veliko »vičko«. Mladi in stari so v soboto, nedeljo in torek ob »vičkanju« in sladkanju s krofi in flancati ter s toplim čajem, obujali spomine na stare čase.
Zahvaljujemo se kmetiji Arbiter, ki nam je odstopila prostor za vičko na »govnu« (tako so včasih rekli skednju) in seveda gospodinji Jožici za odlične krofe in flancate.
Pa še nekaj utrinkov z »vičkanja«.
84 thoughts on ““Vičkanje””