V nedeljo, 10.3.2013  sta Vaška skupnost Turiška vas in Turistično športno društvo Vedrin, pripravila veseli popoldan v gasilskem domu v Tomaški vasi, ki se ga je udeležilo čez 200 krajanov  od blizu in daleč.

Igra, ki smo si jo ogledali v izvedbi Dramske skupine Črneče, je bila predvidena v času praznovanja Martinovih dni, vendar so bile vse aktivnosti, ki so bile predviden    v vseh treh vaških skupnostih (Šmartno, Legen in Turiška vas), zaradi novembrskih poplav odpovedane. Enako je bila odpovedana tudi razstava ročnih del članov TŠD Vedrin in  krajanov Vaške skupnosti Turiška vas.

Skupaj  z Vaško skupnostjo Turiška vas smo se odločili, da ti dve prireditvi izvedemo ob 8. marcu dnevu žena.

Članice TŠD Vedrin smo skoraj ves teden zbirale ročne izdelke članov TŠD in krajanov Vaške skupnosti Turiška vas.  Na vabilo se je odzvalo kar 25 razstavljavcev  raznih ročnih spretnosti. Tako so na ogled  razstavili likovna dela,  šivane, pletene in kvačkane izdelke, voščilnice in slike v različnih tehnikah, nakit,  itd. Svoje izdelke  so prikazale tudi udeleženke ustvarjalnih delavnic in sicer so razstavljale verižice iz  perlic, izdelke iz ličja, darilne škatlice in vrečke, okrašene sveče za različne priložnosti,  beneške maske, voščilnice, slike in podobno.

Prisotne sta najprej pozdravili predsednica TŠD Vedrin Darja Merkač in Danica Kac, ki pri TŠD vodi ustvarjalne delavnice. Slednja se je zahvalila vsem razstavljavcem, ki so bili pripravljeni pokazati svoje ročne izdelke, ravno tako pa se je zahvalila udeleženkam ustvarjalnih delavnic, ki so skozi zimske mesece  obiskovale delavnice in bile tudi pripravljene pokazati, kaj vse so se v teh delavnicah naučile.  Razstavljene izdelke si bo možno ogledati do petka, vsak dan med 17. in 19. uro.

V nadaljevanju je prisotne v imenu vaške skupnosti pozdravil  predsednik VS Turiška vas Albert Kotnik. Poseben pozdrav  je veljal županu MO Andreju Času, svetniku MO Petru Slemeniku, predsedniku VS Šmartno Danilu Knapu ter predsednikoma PGD Golavabuka Ivanu Žužlu in PGD Turiška vas Edvardu Lauretu.  Povedal je, da vaška skupnost vsako leto ob praznovanju Martinovih dnevov podeli najzaslužnejšim krajanom priznanja. Glede nato, da so bili »Martinovi dnevi«  zaradi novembrskih poplav odpovedani, sta bili priznanji podeljeni na tej prireditvi. Tako sta priznanje prejela Janez Šotl iz Mislinjske Dobrave in Vladimir Plevnik iz Brd.

Po uradnem delu so si prisotni lahko ogledali komedijo »Krojač za dame«, ki so jo odlično odigrali člani dramske skupine iz Črneč. To je bila urica sprostitve in smeha, ki smo jo potrebni vsi, tako mladi, kot stari.

V petek, 1. marca smo v gasilskem domu PGD Golavabuka v Tomaški vasi izvedli 2. občni zbor Turistično športnega društva Vedrin.  Pred in po občnemu zboru nas je z zvoki harmonike razveselil mladi harmonikaš Klemen Kovač.

Zbora se je udeležilo več kot polovica članstva. Vabilu so se odzvali tudi podžupan in predsednik Turističnega društva Slovenj Gradec Peter Cesar,  Predsednik Vaške skupnosti Legen Edvard Turičnik, ki je prisotne pozdravil tudi v imenu Turističnega društva Legen, na koncu pa se nam je pridružil tudi župan MO Slovenj Gradec Andrej Čas.

Po  prebranih poročilih o delu TŠD v letu 2012 in po  predlaganem programu za leto 2013, so gostje pohvalili  dobro zastavljeno delo turističnega društva. Pohvalili so aktivnosti, ki smo jih izvedli v letu 2012, ki jih ni bilo malo.

Z diaprojekcijo fotografij, ki so bile posnete na vseh aktivnostih Vedrinovcev, smo obujali spomine na skupna druženja, ogledali pa smo si lahko tudi  čudovito urejenost hiš  in okolice naših krajanov.

Po večerji – odličnem bograču, ki ga je pripravil Zoran Oiclj s pomočjo Edvarda Štalekarja, pa smo lahko zaplesali in zapeli ob zvokih harmonike, ki jo je zaigral  Marjan Pogorevc.

Najprej bi se rad zahvalil zimi, da nam je naklonila toliko snega, saj se je v nas nekaterih prebudila tudi ustvarjalna žilica. No pa da nadaljujem svoj misel bom začinil s kratko zgodbo. V petek 15. februarja sva dva Vedrinovca ob pogledu na kup nametanega snega dobila idealno zamisel. Da ne bi ta kup snega izgledal kot le kup nečesa mrzlega, ki te ob pogledu kar zmrazi, sva se spogledala in dejala naslednje “Kaj ko bi ga malo preoblikovala?” Porodila se nama je idealna zamisel,  ki sega daleč v našo preteklost, ko smo bili mi še otroci. Rekla sva si Fičo kar pomeni  Zastava 750, kakršnega so imeli marsikateri naši starši in stari starši. In že sva se zapodila v kup mrzlega snega ter pričela z izdelovanjem in odmetavanjem odvečnega snega. A kaj kmalu je najin Fičo dobival tisto pravo obliko, in dizajn kakršnega je imel. Moram poudariti tudi in citirati besede takratnih kritikov »Radi skromnih dimenzija: 3,29 x 1,38 x 1,40 (fićo je bio viši nego širi), a i manjih gradskih gužva, sa parkingom nije bilo problema.«

Priznati moram, da je najprej vse skupaj izgledalo malo otročje in je bilo kar malo nelagodja, ko so naju iz hiš opazovali sosedje ter moji starši. Ampak to naju ni ganilo saj sva svoje delo nadaljevala. Kaj kmalu po prvih že opaznih rezultatih, da gre vse skupaj zares so najprej iz hiše prišli moji starši. Oče se je po nekaj minutah ogledovanja kar navdušil in že je prijel za lopato ter pripomogel pri soustvarjanju. Ker je petkovo popoldne hitro minevalo in se je že pričelo po sončnem zahodu mračiti smo zadnje detajle in finese zaključevali s pomočjo umetne svetlobe. Pri zaključevanju pa nam je malo ponagajal tudi mraz, saj se sneg ni več sprijemal zaradi skorje, ki jo je dobil na površini. Seveda smo si vmes tudi malo oddahnili in se okrepčali, saj vemo da brez tega pač ne gre. Po končanem projektu pa smo sklicali še ostale sosede, da si pridejo ogledat najino umetnino. Moram reči, da so bili odzivi nekaterih kar nostalgični in verjamem, da se je marsikdo za trenutek vrnil v takratni čas in obudil prenekateri lepi spomin.

Ampak to ni bilo še konec naše zgodbe saj smo hoteli še nekaj več. Kaj kmalu sem pomislil glej ga zlomka, jutri je sobota, napovedan je lep sončen dan in ne bi bilo lepšega kot združenje mlajše in starejše generacije kakor je bilo v starih časih. In res hitro smo strnili zamisli in že sem odhitel na internet poiskat slike zadane zamisli. Poiskal sem detajle avtomobila VW Herbie in že je bilo vse skupaj združeno in strnjeno na enem kosu papirja. Minila je noč in ob pogledu skozi okno je moj pogled padel na snežno umetnino Fičota. Stal je ravno tam kot sinoči bil je lepo obsijan s soncem, čez noč pa se nihče ni odpeljal z njim. Bil je še lepši kot pri umetni svetlobi, zato sem dobil še dodatni navdih za izdelavo nove snežne skulpture. V roko sem vzel telefon in že sva bila z Bojanom na liniji. Dogovorila sva se za časovni termin, da se zberemo in pričnemo z delom. Moram reči, da je bil to pravi pravcati mali projekt. Najprej sva bila malo skeptična ali nam bo uspelo izpeljati in ustvariti našega Hrošča. In glej ga zlomka, ko sva se pripodila na samo mesto izgradnje že je bila tu pomoč, kakor kepe so se valili starejši, mlajši, skratka sami pomagači. Široko sem se nasmejal in sam pri sebi dejal, to sem želel, da se zopet zberemo kot vaščani in se družimo ter nasmejimo.

Zbrala se je kar zajetna druščina in že smo pričeli z delom, vmes pa je priletelo tudi kakšno okrepčilo ki je dobro delo. Moram priznati, da nam je pripomogel tudi nežnejši starejši spol z odmetavanjem snega, ki so imele cilj da se naš Herbie vidi z vseh strani. Dan je minil, kot bi švignil in že je bil ravno takšen kot ga je leta 1938 dizajniral Erwin Komenda! Zopet se je ponovila ista pesem, kot dan poprej-preganjal nas je mrak, zbiralo pa se je vse več ljudi. Poudarim lahko le to, da je bil cilj ob zaključku dneva dosežen, ne glede na to kakšen bi bil končni izdelek (fenomenalen), saj je najlepše, da se ljudje družimo in se dobro razumemo. Časi v teh trenutkih niso najlepši in najboljši, zato je bolje kot gledanje televizije in poročil, da se družimo saj je manj stresno in živčno povrh vsega pa še koristi našemu zdravju in razpoloženju. Ob zaključku pa se lahko le zahvalim vsem, ki so pripomogli pri izdelavi snežnega avtomobila in času ki smo ga porabili za druženje.

l.p. Tadej

TŠD Vedrin je 30.11. in 20.12. organiziral delavnici izdelovanje adventnih venčkov in izdelovanje novoletnih aranžmajev.  Delavnici je vodila naša članica Nevenka Kovač – “Cvetličarna Nena, Mislinjska Dobrava”.

Obeh delavnic  sta bili zelo dobro obiskani.  Izdelali smo mnogo prečudovitih adventnih venčkov in pa novoletne aranžmaje, ki so olepšali marsikatero mizo za silvestrsko praznovanje.

In še nekaj utrinkov:

– izdelovanje adventnih venčkov:

– izdelovanje novoletnih aranžmajev:

Danes je  potekala očiščevalna akcija na Herčevi žagi  in mlinu. Hvala vsem, ki ste si vzeli čas in  prišli  pomagat.  Delo še sicer ni končano, čaka nas še kakšen dan ali več, pa da  spravimo žago, predvsem pa mlin v prvotno stanje.

Pa še nekaj utrinkov  današnjega dne.

V petek, 19.10. smo se ob 19. uri srečali s pisateljem, dramatikom, dramaturgom in filmskim scenaristom Tonetom Partljičem, ki  je zaslovel kot komediograf, ko je v 70. letih prejšnjega stoletja prišel v Dramo SNG Maribor. Eden izmed nespornih vrhuncev njegovega ustvarjanja so tudi komedije Ščuke pa ni, O, ne, ščuke pa ne  in Ščuke ni, ščuke ne, s katerimi je avtor jasno, glasno in duhovito povedal to, o čemer so vsi šepetali. Nepozaben pa ostaja njegov Moj ata, socialistični kulak, film, ki so ga postavili tudi na odrske deske. In tudi danes, čeprav je že prekoračil sedemdeseto leto, ohranja oster humor in s svojimi deli skuša ujeti izraz ter podobo časa.

V gasilskem domu v Turiški vasi je našega avtorja legendarnih del prišlo poslušati okrog 130 krajanov od  blizu in daleč. To je bil večer poln zgodbic in anekdot iz pisateljevega življenja in življenja njegovih staršev. Čeprav so nekateri odlomki na oči privabili tudi solze žalosti so že naslednji trenutek  bile solze smeha. Res je bil to za vse nepozaben večer.

V petek, 5.10. je na Herčevi žagi potekalo že 4.  tradicionalno kožuhanje koruze. In naj  povzamemo besede enega od udeležencev: “V prijetni soseski, s pristnimi ljudmi na tradicionalni prireditvi – “Kožuhovanje”
…Domač mošt, kostanj, da se sam lušči, grumpi, domača pašteta in zaseka, prijetni ljudje in ambient za bogovom dvorit.. urce so pa minevale kot sekunde,..” Te besede vse povedo.

In še nekaj fotografij,  ko se je koruza trgala in prepeljala na Herčevo žago, ter seveda nekaj fotografij s “kožuhanja”.

Mrzla jutra, topli dnevi, hladne noči, … Kostanj, lešniki, želodi, … Vrtnine, poljski pridelki, buče, sadje, … Ja, jesen je prišla k nam. Prav poseben letni čas. Vsega je v izobilju. Narava se počasi pripravlja na počitek in na dolgo spanje. Živali in ljudje si pripravljamo ozimnico za zimski čas.

S sadovnjakov, vinogradov, vrtov in polj smo pričeli pospravljati pridelke, ki smo jih skozi vse leto z ljubeznijo  sadili, okopavali, pleli, zalivali in varovali pred naravnimi nevšečnostmi.

V soboto 29. 9. , ob 9. 30 uri bomo skupaj s PGD Turiška vas

pred gasilskim domom v

Turiški vasi

in predvsem z vašo pomočjo uredili prikaz pridelkov, ki so za vas posebni –  zelo veliki, majhni, posebne oblike – oz. takšne pridelke, ki jih pri nas še nismo videli.

Vabimo vas, da sadje, poljske pridelke ali zelenjavo, prinesete pred gasilski dom, da s tem  počastimo letošnjo radodarno jesen.

V soboto, 14. julija smo realizirali še en del  letnega programa Turistično športnega društva Vedrin.  Izvedli smo 1. kolesarski izlet.

Zbirni mesti sta bili 18. uri na kolesarski stezi pred gasilskim domom v Tomaški vasi  in ob 18.15 uri izpred cvetlične grede v Turiški vasi. Pot je potekala preko Metulovega brega do Dobravske vasi, od tam do Hribernika in po kolesarski stezi do gostišča Vagon v Mislinji. Od tam  preko glavne ceste do centra Lopan, skozi  Dovže, do Svetega Andreja na Brdah, izlet pa smo zaključili na kmetiji Arbiter na Brdah. Prekolesarili smo kar nekaj kilometrov dolgo kolesarsko pot od Tomaške vasi do Mislinje in nazaj, vendar pa smo vsi uživali v lepi naravi, klepetu in nazadnje tudi ob dobri jedači in pijači.

Še nekaj utrinkov s kolesarskega izleta:

26. maja smo izvedli naš prvi pohod po Vaški skupnosti Turiška vas. Zbrali smo se pred cvetlično gredo v Tomaški vasi, pot nadaljevali po kolesarski stezi do cvetlične grede v Turiški vasi, kjer nas je pričakalo še nekaj pohodnikov. Pot, ki sta jo začrtala naša dva člana Zvonko in Edi, nas je vodila skozi gozd, po travniku, med njivami, po stezah vse od Tomaške vasi, Turiške vasi do Brd, nato po spodnjem delu Golavabuke do Herčeve žage in mlina. Zbralo se nas je 36 pohodnikov vseh starosti, od predšolskih otrok do upokojencev. Med potjo smo imeli planirane tri postanke – pri p.d. Plačniku, pri  Gaberšku in pri kmetiji Arbiter, vendar smo se morali ustaviti skoraj pri vsaki hiši, kjer so bili  takrat, ko smo hodili mimo, doma. Povsod so nas zelo lepo sprejeli, nam dali na pokušino res odličen mošt, domače žganje, pri kmetiji Arbiter, pa so nas pogostili tudi z domačim koruznim kruhom ter z domačimi mesnimi dobrotami.  Na tem pohodu smo si tako ogledali kar nekaj naših lepih krajev in kmetij ter spoznali res dobre, prijazne in velikodošne  ljudi, ki tu živijo. Vsem še enkrat hvala za gostoljubje. Od kmetije Arbiter, kjer nam je gospodinja predstavila s čim vse se ukvarjajo in kakšne dobrote lahko dobimo pri njih, smo pot nadaljevali proti Herčevi žagi in mlinu. Na tem delu poti nas je pot vodila mimo našega župana Andreja Časa, ki je nas pohodnike skupaj z ženo Petro,  kljub svojim obveznostim,  pozdravil in pogostil.  Po  štirih urah smo končno prišli do konca naše poti, to je do Herčeve žage in mlina, kjer nam je naš član Zoran Oiclj pripravil odlično malico oz.  je bilo to kar kosilo.  Pripravil nam je  dobro kislo juho. Vsi pohodniki smo prejeli tudi spominski obesek.

Vsem, ki smo se pohoda udeležili je bilo to druženje zelo všeč in smo se dogovorili, da  se od sedaj dalje vsako leto srečamo ob tem času na pohodu. Že sedaj pa nam je veliko naših krajanov, ki se tega našega prvega pohoda niso mogli udeležiti zaradi  planiranega izleta, ohceti, abrahama itd., obljubilo, da se nam naslednje leto z veseljem pridružijo.